foto: Gregor Mlakar / STA

Najbrž niste edini, ki se ob pojavu družbenih omrežij soočate z vse več ponudbe. Družbena omrežja omogočajo široko dostopnost ljudstva, s tem pa se seveda povečuje tudi možnost prevare in širjenja lažnih informacij.

Verjetno ste že velikokrat našli na facebooku ali pa kar v svojem predalu elektronske pošte (da, pa celo na twitterju) mamljive ponudbe, ko neka gospa, ki razglasi, da je na smrt bolna, napove, da bi rada svojo bogato dediščino (veliko vsoto denarja) razdelila drugim. Takšne »ponudbe«  so sicer že skoraj groteskne, ker so zadnje čase tako pogoste (in napisane v polomljeni slovenščini), a stvar postane resna, ko celo kak vaš znanec ali znanka objavi enako sporočilo. In vam celo pojasni, da resno misli. In si potem misliš, morda je pa res kaj na tem… Tako kot nekaj let nazaj, ko so ti vsiljivci ponujali zelo ugodna posojila. Ali pa ko ti pošiljatelj z logotipom Pošte Slovenije pošlje obvestilo, da te čaka paket, za katerega je potrebno plačati dva evra, ampak pošiljatelj seveda potrebuje vaše podatke (tudi zaupne, kot so npr. gesla). In jasno je, da so zlikovci vedno korak naprej pred tistimi, ki tovrstne spletne natege preprečujejo in lovijo storilce teh nečednih dejanj.

Toda nič manj nevarne – vsaj za našo duhovnost – niso niti razne krščanske spletne strani, še bolj pa FB profili, ob katerim se mnogim milo stori. Na njih pa objave: »Če deliš to in to, se ti bo danes zgodilo nekaj zelo lepega.« Hm? Deluje kot nekakšna magija, ki pa dejansko zanika temeljne principe naše vere. In se boste verjetno spomnili, da ste pred 30 leti dobili pisemsko ovojnico brez pošiljatelja, v njej pa kopija t. i. verižnega pisma, kjer je napisano, zakaj je nujno, da to razmnožite in pošljete naprej najmanj 20 prejemnikov (in če tega ne naredite, vam grozi nesreča…?). No, takšne zadeve so kasneje začele krožiti tudi preko elektronske pošte, sedaj pa – v takšni poenostavljeni obliki – še preko družbenih omrežij.

Verjetno ni treba posebej opozoriti, kako nizka je sicer bralna kultura ljudi. To dokazuje tudi naša izkušnja. Nedavno smo objavili sicer lep citat župnika iz Smlednika o tem, kaj je Marijina šola. Seveda spada zraven vsakega članka tudi fotografija in smo seveda izbrali brezjansko Marijo Pomagaj. Naša delitev na FB skupine pa je sprožila predvsem odzive s prošnjami Mariji. Kar sicer ni nič narobe, ampak se pa človek vpraša, ali je sploh kdo odprl tisti link in prebral vsebino. Prehitro se namreč zadovoljimo s površinskim.

In tako je tudi z našo vero. Ker nas krivo učijo, da je Bog nekakšen bankomat, ki deluje na ukaz. Abrahamov primer seveda kaže nasprotno. Spomnimo: Abraham je prejel obljubo, ne samo glede potomstva, ampak blagoslova nasploh. Težavo je imel, ker je  Bog dal obljubo, ampak so bile okoliščine povsem nasprotne. Nič ni kazalo na to, da bi se obljuba izpolnila. Po okoliščinah sodeč bi lahko rekli, da je bila obljuba lažna. Vendar je Abraham Bogu zaupal in veroval. Čeprav ni imel nobenega zagotovila, da se bo obljuba izpolnila. Če bi ga imel, vera ne bi bila potrebna. Mimogrede, predstavljajte si, da ste upokojenec in prvega v mesecu dobite zasluženo pokojnino. Potem pa ugotovite, da ta denar ni nakazan. Verjetno tega ne boste povezali z vero, ker ste že prej vedeli, da bo prvega nova penzija. Kaj pa, ko se zgodi, da nečesa, za kar ste bili trdno prepričani, da bo, nekako ni? Vsekakor imamo ljudje problem, da obljubam prevarantom radi nasedemo, medtem ko Bogu ne verjamemo. In zakaj bi Bog izpolnil obljubo nekomu, ki mu tako ali tako ne verjame?

Naša vera ni magija. Bog ne deluje kot avtomat. Prav tako se moramo varovati tudi mesenega mišljenja, da moramo izpolnjevati določena pravila, da nas bo Bog imel rad. Vendar temu ni tako. Naš Bog je neskončno bogat. Ni mu problem dati od svojega, že Jezus govori o tem, kako si Oče prav želi, da ga prosimo. Vendar, ali bo res pravi oče vedno ubogal zahtevo svojega otroka, če si bo želel cel tovornjak bombonov? Če ga ima res rad, mu te želje ne bo šel izpolnit. Božja volja je tista, ki je za nas najboljša. In ko nas bo spet kakšna FB stran skušala speljati na led, se spomnimo tega.

C. R.