Profesor dogmatične teologije in urednik slovenske izdaje Mednarodne katoliške revije Communio dr. Anton Štrukelj je pred dvema letoma v reviji Cerkev danes objavil članek z naslovom »Krščanska mladost po Mariji«, kjer je omenil tedaj jubilejni 30. festival mladih v Medžugorju. Z avtorjevim dovoljenjem članek skupaj z opombami objavljamo na naši spletni strani.
Naprošen sem bil za kratek članek o mladosti Cerkve in krščanstva, kakor se razodeva zlasti na marijanskih romarskih krajih: Lurd, Fatima, Brezje in druga marijanska svetišča v Sloveniji ter Medžugorje. Sv. Janez Pavel II. pravi, da so romarska središča »zemljepis naše vernosti«. Teilhard de Chardin pomenljivo ugotavlja, da »ob Mariji celotna krščanska resnica postane ‘domača, konkretna in stvarna’«. Ob Mariji namreč začutimo prijazno domačnost, zaupno bližino in varno zavetje.
Ljubeč Marijin pogled
Božji služabnik Anton Strle takole opisuje milostno podobo na Brezjah: »Kateri katoliški Slovenec se ob imenu ‘Pomočnica kristjanov’ takoj ne spomni na osrednjo slovensko božjo pot – Brezje, ‘véliko slovensko duhovno zdravilišče’? ‘Marija Pomagaj’ na Brezjah! Kolikeri Slovenci so se tukaj ob ljubeznivi Marijini podobi z Detetom Jezusom v naročju nasrkali nove duhovne moči in lepote, včasih že čisto poteptane in globoko zasute. Kako živo govori romarju ta milostna podoba o resnični vlogi, ki jo ima Marija v Cerkvi, v celotnem občestvu kristjanov! Še ko se romar poslavlja od oltarja ‘Marije Pomagaj’, ga Marijine usmiljene in dobrotne oči ne nehajo spremljati – in zdi se, da tiho kažejo na Božje Dete v Materinem naročju in da ustnice molče šepečejo besede iz Kane Galilejske: ‘Karkoli vam Jezus poreče, storite!’ – Pri Mariji Pomagaj znova najdejo pot do ‘reke živih voda’, do zakramentov, že leta in leta pozabljenih in zanemarjenih. In vračajo se na svoj dom kakor prerojeni. – Drugi spet se tu, ob Mariji Pomočnici nadihajo nove duhovne svežosti in odidejo v svoje vsakdanje življenje s trdnejšimi koraki, pogumnejši in potrpežljivejši na kdaj tako utrudljivi poti križa, ki pa za križanim Gospodom vodi skozi trpljenje v poveličanje. – Temu je treba pridružiti še eno: Brezje leže v tistem kotičku slovenske zemlje, o katerem poje Prešeren: ‘Dežela kranjska nima lepšega kraja, kot je z okoljšnjo ta, podoba raja.’ Tako Slovencem že sam naziv ‘Marija Pomočnica’ poleg središčnih stvarnosti vere nehote prebuja hkrati tudi očarljivo podobo bogastva naravne lepote, kakršne se je v mladosti nasrkal knez slovenskih pesnikov – in te lepote so kakor znamenje in odsev lepote Nje, ki je deviška Mati ‘najlepšega med vsemi človeškimi otroki’.«
Mladi v Medžugorju
Papeški poslanec za pastoralno spremljanje romarjev v Medžugorju, poljski nadškof Henryk Hoser /umrl 13. avgusta 2021, pred praznikom Marijinega vnebovzetja, op. ur./, je ob svetovnem festivalu mladih povedal, kaj privlači toliko ljudi, zlasti mlade, da prihajajo na ta kraj molitve in sprave. „Množica mladih prihaja v Medžugorje, zlasti na festival mladih. Kaj jih priteguje? Mladi odkrivajo molitev in češčenje, česar nekateri še ne poznajo. Odkrivajo osebni stik z Božjo besedo in njeno močjo. Nekateri prvič v življenju molijo križev pot. Učijo se moliti rožni venec in premišljevati njegove skrivnosti. Prav tako odkrivajo vesoljnost Cerkve, ko srečujejo svoje vrstnike iz 72 različnih dežel sveta!“
Pred nekaj leti je dunajski kardinal Christoph Schönborn ob svojem pastoralnem obisku v Medžugorju rekel, da bi morali odsloviti „skoraj polovico naših bogoslovcev“, če Medžugorje ne bi bilo v redu. Tam je nastalo že 22 molitvenih skupin. Ob tem je škof Hoser dodal: „V medžugorskih arhivih je zabeležno več kakor 700 duhovniških in redovniških poklicev. To je izreden pojav. Poleg tega je v zadnjih 37 letih nastalo veliko novih skupnosti.“
Letos /leta 2019, op. ur./ je od 1. do 6. avgusta v Medžugorju potekal že 30. mednarodni festival mladih pod geslom »Hodi za menoj« (Mr 10,21). Prvi dan je vodil somaševanje kardinal Angelo De Donatis, papežev vikar rimske škofije. Sklepno somaševanje pa nadškof Rino Fisichella, predsednik papeškega sveta za novo evangelizacijo. Vrhbosanski oz. sarajevski nadškof kardinal Vinko Puljić je spodbujal mlade, naj »nikoli ne nehajo moliti, ker je molitev čudovita edinost z Bogom.« Somaševalo je 537 duhovnikov. Nad 2 milijona in pol mladih po vsem svetu je bilo povezano s 30. festivalom mladih.
Nadškof Henryk Hoser je v pridigi dejal: »To je kraj srečanja in spoznavanja… Skrivnost Medžugorja je nevidna resničnost, ki je zelo močna in navzoča. To je svet duha, svet srečanja človeka z Bogom. To srečanje se dogaja v globini vsakega od nas. Dogaja se v človekovem srcu… Bog nam je dal deset ‘besed življenja’, deset zapovedi. Učijo, kaj je za nas dobro in kaj slabo. Borba dobrega z zlom se odvija v našem srcu. Bog popolnoma pozna človekovo srce. ‘Človek gleda na to, kar je pred očmi, Bog pa gleda na srce’ (1 Sam 16,7). Jezus bere v naših srcih in pozna naše slabosti. Predvsem pozna naše zmožnosti, da delamo dobro. Želi nam pomagati, želi nas podpreti in biti z nami. Z vso presveto Trojico se želi naseliti v človeškem srcu. – K temu nas vodi Božja in naša mati Marija: iz Čenstohove, iz Lurda, Fatime in iz Medžugorja, Kraljica miru. Dopustimo ji, da nas vodi!«
Milosti Medžugorja
Presenetljivo je, da je švicarski teolog Hans Urs von Balthasar že 12. januarja 1985 naklonjeno spregovoril o Medžugorju. Takole je zapisal:
»Milosti Medžugorja: Devica Marija rada izbira najbolj ponižne kraje, da bi nekatere svoje otroke poučila o tistem, kar morajo vsi Božji otroci vedeti in izpolnjevati za večji blagor Cerkve in vsega človeštva. Tako je bilo v la Salette, tako v Lurdu, v Fatimi in drugod. Sporočilo iz dneva v dan postaja nujnejše. Globoka molitev, stroga pokora, če se svet hoče rešiti! Ne, za mir ne koristijo nešteti manifesti in sestanki. Ti ne bodo rešili sveta. Nasprotno, rešuje prav ta najpreprostejša skrivnost, ki so jo razumeli in dobesedno uresničili v Medžugorju.
Romarji odhajajo v Medžugorje prav zaradi tega: da bi molili in delali pokoro, in nikakor ne zaradi radovednosti. … Prazna radovednost ni ‘središče’ Medžugorja. V središču – to izpričuje vsak resen pričevalec po vrnitvi od tam – v središču je ta pokorščina zemlje nebesom. Da, množica moli in se posti.
‘Po njih sadovih jih boste spoznali’, nas uči Gospod. Očitno je, da Cerkev pred koncem prikazanj ne more iti onkraj svoje uradne ugotovitve Nihil obstat (nič ne nasprotuje). Ni stvar Cerkve, da organizira uradna romanja. A svojim vernikom pušča svobodo, da gredo in molijo na vsak kraj po svoji izbiri.
Predvsem ne bi smeli zavračati namenov, ki jih imajo nebesa z nami, ampak upoštevati opozorila. Ni važno kje. Milost Medžgorja ni vezana na tisto majhno oddaljeno vas. Nasvete in naročila Device moremo uresničevati povsod. Toda ostanimo pozorni do njenega sporočila.«
Dr. Anton Štrukelj
