Za Cvetano Priol lahko rečemo, da je bila misijonarka na bolniški postelji. V marsičem je bila podobna sv. Tereziji Deteta Jezusa, saj je tudi sama menila, da je njen poklic ljubezen.
Če je Magdalena Gornik zaznamovala 19. stoletje, je Cvetana Priol zaznamovala dvajseto stoletje. Rodila se je 19. februarja 1922 v Mariboru v družini uglednega sadjarja. Njen oče je bil namreč direktor sadjarskega inštituta v Mariboru, mati pa uradnica. Osnovno šolo je obiskovala pri šolskih sestrah, nato pa se je vpisala na klasično gimnazijo in po maturi na Glasbeno akademijo v Ljubljani in v Gradcu. V času druge svetovne vojne je bila družina preseljena na območje Gradca, Cvetana pa je morala na prisilno delo v tovarno orožja, kar ji je pustilo trajne posledice. Glasbene akademije žal ni končala, saj ji zdravstveno stanje tega ni dopuščalo. Med leti 1956 do 1969 je poučevala glasbo na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in na domu ter vzgajala cerkvene organistke.
Čeprav je želela v misijone, je spoznala, da je njeno mesto doma, v Sloveniji. V samostan ni vstopila, pač pa se je Bogu posvetila na drugačen način. Že v gimnaziji je začela okoli sebe zbirati dekleta in jih navduševati za evangeljski apostolat. Le-te so bile predhodnice današnjih katehistinj. Cvetana jih je poučevala in duhovno oblikovala. Pisala je pesmi in melodije, igrala v cerkvi, vodila otroške zbore in skrbela za zapostavljene.
Dejansko je celo življenje, vseh svojih 51 let, trpela zaradi bolezni. Celo nekaj let zapored je preležala na bolniški postelji, ki jo je imenovala »oltar, na katerem se daruje«. Vso moč je črpala iz evharistije. Prelomnico v Cvetaninem življenju predstavlja dogodek, ko se je spomladi leta 1939 v mariborski stolnici popolnoma darovala Bogu, kot žrtev ljubezni. Tedaj je svoje življenje povsem darovala Bogu za duhovnike in Cerkev, za ohranitev vere v slovenskem narodu. Svojo življenjsko pot je opisala v dnevniku Darovana. Del njega je objavljen v knjigi Cvetana Priol na poti svetosti. V tej knjigi so objavljene tudi njeni prozni spisi in pesmi ter številni zapiski in pričevanja o tej slovenski »Mali Cvetki«.
Več o njej si lahko preberete TUKAJ.
C. R.
