foto: Pixabay

Kdor je že kdaj bral o Marijinih prikazovanjih v Fatimi, ni mogel spregledati pomembnega dejstva: vladavina prostozidarjev na Portugalskem v tistem času. Istega leta, namreč 1917, so prostozidarji priredili veliko manifestacijo v Rimu, ki je imela pomembno posledico: tedanji minoritski bogoslovec s Poljske br. Maksimilijan Kolbe je bil priča tej manifestaciji in je ustanovil Vojsko Brezmadežne, ki obstaja še dandanes. 

Prostozidarstvo je večplasten pojav. Ne bomo obširno pisali o njem, saj je na tem mestu premalo prostora, navsezadnje so o prostozidarstvu izšle že številne knjige. Jasno pa je, da gre za nekakšno psevdo-religijo, pravzaprav organizacijo t. i. “civilne religije”. Ne gre torej za neko strogo ateistično organizacijo – daleč od tega. Lahko bi rekli, da gre za uresničenje podobnih teženj kot pri new age duhovnih “koktejlih”. Vendar je prostozidarstvo tu precej drugačno, saj je metafizična vsebina le-tega vključena v skrivno organiziranost. Lahko bi rekli, da gre za nekakšen okultizem posebne vrste.

Zanimiv članek o prostozidarjih v Sloveniji si lahko preberete TUKAJ. Sicer pa je o prostozidarstvu na splošno več napisano TUKAJ.

Dokaj obširen članek o prostozidarjih na Hrvaškem pa je točno na današnji dan pred tremi leti objavil hrvaški portal Dnevno.hr – preberete ga lahko TUKAJ. Iz članka je namreč razvidno, kako razvejana je v resnici prostozidarska mreža in kako vpliv seže tudi v politiko. Pa tudi v znane mednarodne povezave, kot so Rotary klub, Lions in podobno.

Je pa mogoče na skupinski fotografiji v hrvaškem članku na levi najti tudi tudi Otmarja Zorna, vplivneža, ki deluje v ozadju slovenske politike. Nanj je v začetku lanskega marca opozoril Bojan Požar, saj je Zorn povezan tudi z Golobovim Gibanjem Svoboda. No, vsaj bil je. Na vprašanja, ki jih je Požar poslal Golobu glede prostozidarstva že 14. februarja lani, Golob ni odgovoril. Je pa Požar zapisal: “Otmar Zorn, sicer tudi vidni član ljubljanskih rotarijcev, je po naših informacijah “šef” slovenske “neregularne” francoske veje prostozidarjev, medtem ko je znani ljubljanski zdravnik in podjetnik Marko Bitenc (Kirurgija Bitenc) šef “regularne” angleške veje slovenskih prostozidarjev. In prav Zorn naj bi bil tisti, ki naj bi sicer še javno neobjavljeni statut Gibanja Svoboda ustrojil po prostozidarsko: član Golobove stranke namreč lahko postanete zgolj tako, da vas priporočita najmanj dva člana stranke, kar seveda ni ravno značilnost sodobnih političnih strank, ravno nasprotno, je pa to tipična značilnosti prostozidarjev ali pa, recimo, tudi rotarijcev.”

Dovolj za modre? Morda. V zadnjem času naj bi se Zorn postavil na stran Golobovih kritikov iz SD, saj naj bi Golobu začela politična moč usihati, Zorn pa je tako ali tako izšel iz kadrovskega gnezda SD in je, kot piše Požar, nekakšen lakmusov papir. In morda tudi napoved, da bo prišlo do sprememb v vladi z namenom, da se oblast tranzicijske levice ohrani še naprej, pri tem pa tudi koga žrtvuje.

Ta dejstva seveda  omenjamo mimogrede, tudi zato, ker niti katoliškim strukturam niti katoličanom samim ni povsem jasno, kdo v Sloveniji v resnici vlada. Kot smo že omenili, imajo prostozidarji močne lovke pri klubih, kot so Rotary in Lions, z njimi pa imajo močne povezave nekateri vplivni kleriki katoliške Cerkve. To je seveda samo eden od možnih razlogov, zakaj je odpor katoličanov proti vse bolj starorežimski politiki dejansko zelo šibak. Kot so nas opozorili viri, se tudi Radio Ognjišče zadnje čase spet “nazaj drži” in izogiba konfrontaciji z vlado, tudi zaradi dejstva, ker je žena enega od zaposlenih (gre za znano ime med moderatorji) zaposlena v kabinetu predsednice republike Nataše Pirc Musar, v preteklosti pa je omenjeni radio aktivno oglaševal Rusko dačo. Res pa je, da smo v zelo neugodnem obdobju, ko ima politika oblast tudi nad trgom in nad oglaševanjem.

To seveda še zdaleč ni edini problem v slovenskih krščanskih vrstah. Pravzaprav moramo priznati, da smo v obdobju pandemije covid19 padli na izpitu, saj se je pokazalo, da je propaganda, ki je na videz delovala zelo krščansko (verjetno pa je imela okultno ozadje), zelo dobro delovala. Mnogi aktivni katoličani, ki so se odločili, da bodo vsaj delno izklopili razumsko plat vere, še vedno stavijo na Zorana Stevanovića kot novega mesijo slovenske politike. Obstoječi verski tisk je tu premalo poglobljeno opozarjal na te pasti, zaradi česar se je ta polarizacija krepila. Katoliško občestvo je lanske parlamentarne volitve pričakalo globoko notranje razklano, posledice so znane. Zaradi njih sedaj trpimo vsi. Ker je prevladala nagonska želja po “svobodi” in ker zmaguje čustvenost pred razumom. Vprašanje pa je, ali smo se iz te lekcije kaj naučili.

C. R.