Objavljamo pričevanje osebe, ki se je tesneje srečala z jogo in jo prakticirala.
Bila sem stara 19 let. Joga me je začela zelo zanimati. Hodila sem na tečaje joge, da bi lahko »polepšala« svoje telo. Kasneje pa sem »vadila« tudi svojo psiho. Vse to je zahtevalo veliko vaje, časa, angažiranja. Nabavljala sem knjige, časopise, korak za korakom sem prebirala, kako priti do »velike sreče«, ki jo je vadba joge napovedovala. Hotela sem priti do povezave z vesoljem. Po več ur dnevno sem intenzivno vadila. Po treh letih vaje sem lahko brez težav zbrala energijo v vsako čakro posebej. Vso to energijo bi morala sedaj zbrati na eno mesto in jo potem »odpreti« vesolju (kozmosu).
Obljubljali so mi, da bom dosegla vrhunec joge, ko to dosežem. In bila sem pripravljena, da ga »dosežem«. Ko se je nekega dne zvečerilo, sem bila sama in nihče me ni motil. To »srečo« sem želela občutiti. Dovolj hitro sem želela zbrati vso energijo. Moje telo je postalo zelo težko, brezčutno, kot da bi bilo v meni neko tuje telo. Občutila sem, kako »izstopam« iz njega. In ko sem zapustila to telo, sem se počutila lahko in dobro… Cilj tega je bil, da se povežem z neko nedefinirano energijo, ki naj bi mi podarila obljubljeno srečo… Na trenutke sem občutila, da me vsrkava vase nekaj močnejšega. Bilo je nekaj strašnega, črnega! Tega se nisem mogla osvoboditi, po drugi strani pa sem si to močno želela! Ne morem opisati, kolikšen strah me je prevzel. Kako strašna beda. Hotela sem se vrniti v svoje telo, vendar me je to »črno« vpijalo vse bolj in bolj. Pomislila sem, da sem pred vrati pekla in zato sem z mislijo zahrepenela po dragem Bogu. V istem trenutku sem se vrnila v normalno stanje. Vse do jutra sem negibno ležala. Povsem sem bila paralizirana. Oblival me je ledeni znoj. Še lastnega diha sem se bala. Občutek sem imela, kot da sem bila v tistem trenutku v peklu, oz. v nekem takem stanju, ki je peklu zelo podobno. Čeprav so mi različni priročniki obljubljali »veliko srečo«.
Ko sem zgolj vadila jogo, je moje življenje teklo brez težav. V tistem času sem imela celo neke izjemne sposobnosti: vedela sem, kaj se bo zgodilo po tistem, ko se bo zaključilo sedanje stanje, v katerem so se znašli moji znanci. Vedela sem, kako bo nekdo naredil izpit… To mi je bilo zabavno, dajalo pa mi je tudi občutek, da imam moč, ki je drugi nimajo. Saj sem zmogla predvideti mnogo stvari, drugi pa tega niso zmogli. Tedaj nisem razmišljala, od kod te sposobnosti. Enostavno bilo mi je prijetno in to je bilo zame dovolj.
Po tej noči, ki sem si jo zapomnila za vse življenje, pa se je vse spremenilo. Tedaj sem se odločila, da popolnoma preneham vaditi jogo in »vstopati« v ta svet, s katerim ne želim imeti ničesar skupnega. Najhuje mi je bilo, ker ni bilo nikogar, s katerim bi se lahko pogovorila o tem. Bala sem se, da bi me imeli za noro, oz. da sem psihično bolna. Vsi so namreč vedeli, kaj so mi obljubljali priročniki za jogo.
V to prakso se nisem nikoli več vrnila. Od te odločitve pa so se v mojem življenju začele dogajati čudne stvari. Doživljala sem, da pa me je sedaj to, kar mi je nekdaj koristilo, začelo uničevati. Vzgojena sem bila v katoliški družini. Molila sem vsak dan. Vsako nedeljo sem se udeležila svete maše, čeprav sem to počela bolj iz navade. Ko sem opustila vadbo joge, je molitev in sveta maša postala zame eno samo mučenje. Zame je bil izjemno mučen že samo vstop v cerkev. Še več: že po poti proti cerkvi mi je postajalo slabo in sem izgubljala moč. V glavi se mi je vrtelo. Noge so klecale. Kar naenkrat mi je postalo močno slabo in ta slabost se kar ni nehala. Vsi zdravstveni izvidi pa so bili izjemno dobri. Vsakokrat sem vseeno zbrala toliko moči, da sem vstopila v cerkev, vendar sem se morala zaustaviti pri izhodnih vratih, ker nisem mogla storiti niti koraka dalje. Drugi so opazili, da sem zelo bleda in zato so mi večkrat ponudili stol. Toda nisem razumela, kaj se pravzaprav dogaja z mano. Sveto mašo sem začela zamujati vse pogosteje, da bi si tako vsaj skrajšala trpljenje, ki me je čakalo. Postala sem nemirna in nervozna. Ponoči je bila v meni ena sama jeza. Imela sem občutek, da mi vse jemlje moč za življenje. Tako stanje je trajalo več kot tri leta. Moje moči so že skoraj pošle in zato sem zares začela zbolevati. Še naprej pa sem se zelo bala, da bi komu zaupala moje stanje. In bolj kot sem rabila pomoč, bolj so me obsedale misli, ki bi me pripeljale, vsaj tako se mi je zdelo, do osvoboditve od te jeze. To svobodo bi prinesla edinole smrt.
Že kot otrok sem imela posebej topel odnos do Nebeške Matere. Na oltar sem ji večkrat nosila cvetje. Pogovarjala sem se z Njo. Pred mnogimi leti sem obljubila prijateljici, da bom vsak dan zmolila vsaj en del rožnega venca. In tega sem se držala, čeprav se je moja molitev končala že pri eni zdravamariji. V teh treh letih sem prav pri tisti – eni – zdravamariji, ki sem jo komaj zmolila, začela dobivati spoznanja, kot: »Prejemaj sveto obhajilo in On ti bo dal moči!« Toda moja vera v to, da mi bo ta kruhek sploh kaj pomagal, je bila zelo šibka. Sveto obhajilo sem namreč prejemala tudi v preteklosti pa se ni dogajalo nič posebnega. Vseeno pa me je ta misel stalno preganjala. In končno se je zgodilo: moje moči so se povsem iztrošile in vse se mi je začelo rušiti: že sam pogled na cerkev je prebujal v meni jezo in strah. In ko sem pomislila na Mater Božjo, je ta misel v meni povzročila besede preklinjanja, kar se mi je zdelo zelo čudno, saj sem jo spoštovala. In spet me je navdihovala misel, naj sprejmem sveto obhajilo. In sem rekla: »Dobro, Gospod Bog, pa naj bo! Obljubljam Ti, da bom vse leto prejemala sveto obhajilo, Ti pa mi pomagaj, saj vidiš da umiram!« Tako sem Bogu postavila ultimat. Toda, kar sem obljubila, sem tudi storila. Samo Bog edini pa ve, kaliko novega napora in bolečine sem pretrpela. Vsakokrat sem zelo trpela, ko sem se napotila k oltarju, da prejmem sveto obhajilo. Velikokrat mi je prišlo slabo. Toda vseeno sem vztrajala in šla, čeprav z zadnjimi atomi moči. Čez nekaj časa sem začela spoznavati, da je moč zla začela pešati in me ni več nadvladala. Po drugi strani pa sem občutila, da v meni nastaja nekaj novega. V meni je nastajalo nekaj večjega, nekaj, kar mi vrača življenjsko moč. Vsega tega dogajanja nisem kaj dosti razumela, vendar sem nagonsko čutila, da je to zame edina rešitev.
Minilo je leto dni. Udeležila sem se svete maše in bila sem presrečna, ker sem izpolnila obljubo. Upala sem, da sem jaz storila svoje in sedaj ne bom več občutila tolikega trpljenja, tudi če se ne bom približevala Jezusu v sveti hostiji. Ljudje so šli k svetemu obhajilu, jaz pa sem kar obsedela v klopi. Duhovnik je podelil sveto obhajilo vsem, ki so to hoteli. Jaz pa sem v svojem srcu občutila nekaj čudnega. Nekaj je vstopilo vame, kot da bi prišlo od zunaj. Srce mi je preplavila žalost, ki je ne morem opisati. Nekaj podobnega občuti človek, ki se za vedno poslavlja od ljubljene osebe. Oblile so me solze, žalost mi je stiskala srce. Tedaj sem razumela: v sebi sem občutila izjemno hrepenenje po srečanju z Jezusom. Tedaj sem zares spoznala, da obhajilo ni samo košček kruha, ampak da »vame vstopa« živi Bog. Ker nisem dovolila, da bi živi Bog vstopil v moje srce, me je preplavila tolikšna žalost. Ta dogodek mi je odprl oči. Tedaj sem razumela veliko stvari.
Danes močno hrepenim po srečanju z živim Bogom. Pogosto s srcem sodelujem pri sveti maši. Gospod pogosto obiskuje moje srce in vliva vanj svojo ljubezen. Čeprav mi ne prizanaša s križi in trpljenjem, pa vendar me v tem nikoli ne pušča same. Še vedno traja moj boj z Zlim in razumem, da so potrebna leta za popolno osvoboditev. Toda zame je najpomembneje, da je moj Bog z mano in me varuje.
Ko vidim, koliko ljudi naseda na te zvijače, koliko je takih, ki se ukvarjajo z magijo, se zatekajo k vedeževalcem, kličejo duhove, napovedujejo prihodnost s pomočjo tarot kart in krogle,… me zajame panika. Jaz izkustveno vem, kaj to pomeni in kako strašne so posledice takega početja. Ljudje zavestno vstopajo v pogubo. Zato sem napisala to pričevanje, da bi opozorila na pogubne posledice takega ravnanja in vsaj koga odvrnila od tega, ter mu pomagala k svobodi, ki je v Jezusu Kristusu, živem Bogu.
Tebi, Mari Božja se zahvaljujem za Tvojo posebno skrb zame! Ti me nisi zapustila, čeprav je moj »rožni venec« zajemal samo eno zdravamarijo! Hvala Ti, Mati!
Pričevanje Krysie, v: Ljubite drug drugega!«, št. 5/2003.
Joga, okultizem in magija – pričevanje
Hočem pričevati o tem, kako zelo nevarne so naslednje dejavnosti: okultizem in magija, meditacije, prakse in tehnike, ki prihajajo iz poganskega Vzhoda. Na začetku izgleda vse nedolžno. Če pa se odpiramo temu delovanju, obiskujemo take, ki se s tem ukvarjajo, ali celo sami počenjamo kaj takega, nas to vodi v težak, oz. smrtni greh malikovanja in končno v satanizem. V svojem življenju sem prehodil vso pot omenjenega. Hvala pa Bogu, našemu Gospodu, da me je vendarle uspel pritegniti nazaj k Sebi!
Bil sem najstarejši od šestih otrok. Nisem imel lahkega otroštva. Nalagali so mi opravila, ki so presegala otrokove sposobnosti. V naši družini je primanjkovalo ljubezni. Oče je bil grob in strog. Veliko je preklinjal… Vse to je povzročalo že v mojem otroštvu velike notranje rane in zato sem zelo trpel. Ko sem bil star dvanajst let, je Bog naredil pravi čudež v meni, saj mi je rešil življenje.
Kot katolik sem bil zelo mlačen. Lahko rečem, da nisem bil vernik. Dvakrat na leto sem šel v cerkev, se takrat spovedal in pristopil k sv. obhajilu. Jezusa nisem poznal. Tudi Sveto pismo in Katekizem sta mi bila tuja. Po Božjih zapovedih nisem živel. Vedno sem grešil proti eni od 10. Božjih zapovedi. Poleg tega sem bil tudi praznoveren (če je črna mačka prekrižala pot, sem verjel, da se mi bo zgodila nesreča; če pa sem zagledal dimnikarja, pa sem verjel v srečo…). Verjel sem v napovedi glede prihodnosti, zahajal sem k vedeževalki in po nasvete k numerologu. Doma sem imel kip Bude, horoskopska znamenja, ezoterične knjige. Na sebi sem nosil talismane. V zadnjem času pa sem nosil zelo nevaren atlantidski prstan. Vera v horoskope, nevarnosti iz pretiranega gledanja televizije in slabih vsebin na internetu,… vse to vodi v grehe malikovanja, ki se razvijajo v človeku kot rakasto obolenje.
Vsak spiritizem, okultizem, pa tudi vsaka magija, so izvori energije zla, ki vpliva na človeka in njegovo okolico, ne glede na izvor. To je uničevalo mojo psiho, telo in duha počasi, toda uspešno. Tedaj se nisem niti malo zavedal, da lahko prekletstva, ki prehajajo od staršev (oz. prednikov) na otroke (potomstvo), povzročijo otrokom (potomcem) veliko duhovno škodo. Tudi zame je bilo prekletstvo izvor vseh mojih trpljenj in neuspehov. Tedaj nisem vedel, da obstaja edino zdravilo za prekletstva, odpuščanje tistim, ki so ga povzročili, ter pogosto prejemanje zakramentov in molitev. Zelo pripomore tudi dejavno sodelovanje v molitvenih skupinah, zlasti v karizmatičnih molitvenih skupinah, kot je Prenova v Duhu.
Pri triindvajsetih letih sem spoznal dekle. Na njen značaj se nisem oziral. Njene pomanjkljivosti me niso motile. Pa tudi njeno pomanjkanje vere ne. Pritegnila me je ona, ženska kot taka in njena lepota. Z njo sem sklenil zakon. Zelo sem jo ljubil. Šla sva živet k tašči, ki pa je bila ločena. Ona je načrtovano koristila usluge tarot vedeževalke. Moja žena je kmalu rodila dva otroka, ki sem ju zelo ljubil. Šel sem iskat delo v tujino z namenom, da bi čimveč zaslužil. Za najina otroka sta skrbeli babica in prababica. Kajti moja žena, njuna mati, je z lagodnim življenjem zapravljala težko prislužena sredstva in je hotela sebi organizirati čas po svoje.
Po petih letih zakona je moja žena začela zatrjevati, da ljubi drugega in da je med nama vse končano. Pobral sem svoje stvari in se preselil v hotel. Doživel sem hud šok in zlom živcev. Zatočišče sem iskal v alkoholu, namesto da bi se obrnil k Bogu. Hotel sem se ubiti z alkoholom, pa se nisem mogel…
Leta 1990 so me poslali v center za zdravljenje nevroze. Sodeloval sem v skupinski terapiji. V njej je vsakdo govoril o sebi pred vso skupino. O vsem je moral natančno spregovoriti: govoril je o svoji družini, otroštvu, o svojih negativnih in pozitivnih občutkih in doživetjih. Lahko rečem, da je bila to neke vrste spoved. Tedaj mi je izginil eden izmed pojavov nevroze: namreč to, da me stopala niso več pekla. Vse ostalo pa je ostalo: nemir, nespečnost in porušena osebnost. Jemal sem tudi homeopatska zdravila. Tedaj nisem vedel, da so tudi homeopatska zdravila tesno povezana z okultnimi silami. Tedaj se mi še ni niti sanjalo, da bi uspešno zdravljenje lahko potekalo le v Cerkvi Jezusa Kristusa.
Podzavestno sem iskal rešitve in odgovore na vprašanja: zakaj? Zakaj toliko trpim od otroštva? Zakaj me zlo toliko napada?
Tišine nisem mogel prenašati in občasno sem poslušal radio, pogosto pa sem svoj vid in um »hranil« ob gledanju TV programov. To je še poglabljalo duhovni kaos v meni. Leta 1991 sem v neki radijski oddaji slišal oglas: »Joga – relaksacija, dobro razpoloženje – vaje, predavanja o tem potekajo na danem naslovu«. (Centri s podobnimi nameni delujejo zelo uspešno pod različnimi imeni. Danes me zelo boli dejstvo, kako prav s pomočjo medijev zlo neverjetno pridobiva na moči in interesu).
Tedaj nisem vedel, kaj je pravzaprav joga. Zdelo pa se mi je, da bom prav v jogi našel rešitev svojih problemov. Najprej sem začel prakticirati vzhodno meditacijo. Učitelj (guru) je vodil meditacijo. V pomoč mu je bila posebej določena glasba. Predaval je v glavnem o ljubezni. Na prvem srečanju je bil izjemno prijazen, zelo se je zanimal za moje stanje, počutja. Celo svojo majico je slekel in mi jo je poklonil, ker sem dejal, da mi je všeč. S tem dejanjem je postal moj prijatelj št. 1. In zgodila se je prva nujna posledica: od tega dne nisem več hodil v cerkev, kajti hotel sem se razvijati psihično, finančno in duhovno v »popolni svobodi«…
Na takšnih seminarjih so sodelovali ljudje, ki so bili fakultetno izobraženi. Bili so zelo pozorni in z velikim sočutjem v srcu. Bili pa so podobno ranjeni, kot sem bil jaz, vendar so rešitve iskali v grehu (kot sem kasneje jasno spoznal). Med njimi so bili zdravniki, pravniki, sodniki, učitelji, poslovneži,… Redno sem sodeloval na teh sestankih in po treh mesecih sem se počutil veliko bolje. Prenehal sem piti in kaditi.
Ta predavanja smo imeli v vasi, v nekem klubu, ali pa tudi v osnovni šoli (to dejstvo, kje so lahko taka predavanja, je zelo pomembna »malenkost«, ki ji pa takrat nisem posvečal prav velike pozornosti). V času teh »vaj« so nas popeljali tudi na razna potovanja. V nekih samotnih krajih smo lahko v miru »vadili«: imeli smo intenzivne vaje telesa (asana), saj le tako lahko odpiramo čakre; imeli smo vaje dihanja (t.im. pranajama); pa predavanja iz budizma, sufizma in skrivnega znanja. Učitelj pa je uporabljal tudi citate iz Svetega Pisma, ki so bili povsem iztrgani iz konteksta (sporočila). Uporabljal je tudi molitev Oče naš… Da bi lahko »našel« samega sebe, sem moral vaditi jogo, uživati ustrezno prehrano in si pridobivati »znanje«. Cilj vsega tega je bil: da bi dosegel »stanje Bude« (stanje poganske mistike).
Poslali so me na »šolanje« v eno od Zahodnoevropskih držav. Naše šolanje je sponzoriral učitelj mojega guruja (bivši minister države, kjer sem se izobraževal). Prav on je našemu učitelju izročil skrivno vedenje in druge vsebine. Bil je gost v mojem stanovanju. Po njegovem obisku, je moj guru zelo resno pripomnil, da »razlog« za moj neuspeh in vznemirjanje visi na steni – in to je križ. Zato mi je ukazal, naj ga odstranim.
Bil sem dober in »hvaležen« učenec in sem zato dobil skrivnostno ime. Ukazal mi je tudi, naj delam vaje za relaksacijo. Ko sem izvajal vaje, sem v svojem umu ponavljal mantro in »klical moči iz kozmosa (vesolja)«. S tako mantro, kjer ponavljaš imena poganskih božanstev, lahko kličeš le demonske sile. Znano je, da podobnemu delovanju izročajo tudi homeopatska zdravila. Prav tako pa takemu delovanju »izročajo« nekatere druge izdelke, ki so povezani z okultizmom. Tako se npr. kupec kaset, ki vsebujejo »sproščujoče« melodije, niti ne zaveda, kako take kasete nastajajo. Ko tako kaseto snemajo v studiju, istočasno učitelj izgovarja mantro skupaj z najboljšo učenko. Na ta način »vtisne« v kaseto skrivnostno moč, ki je s predvajanjem sicer ne »slišimo«, na nas pa močno deluje.
V šolah organizirajo posebne akcije, kjer se učenci izpostavljajo delovanju bioenergoterapevtov in radiestezistov. Osebno sem sodeloval na festivalu z naslovom »Ne s tega sveta« in v času tega festivala so poklicni okultisti »zdravili« po rejki metodi, izvajali terapijo z barvami, glasbo, z homeopatskimi zdravili in temu podobnim.
Bioenergoterapevti in radiestezisti so ponujali svoje usluge. Kdor je hotel, je lahko izkoristil ponujeno priložnost, da je vprašal za nasvet vedeževalca, astrologa in numerologa. Prav tako si lahko kupil energetske kamne, talismane, vegetarijansko hrano in okultno literaturo. Jaz sem prodajal knjige o sufizmu, o tarotu, kot tudi kasete z meditativno glasbo, ki jih je snemal moj guru. Poleg tega sem propagiral šolo joge in tečaje tarota, ki jih je vodil guru. Učenke so vedeževale iz tarot kart in za to uslugo niso zahtevale plačila. Festivali in tovrstne akcije naj bi prinesli zdravje in srečo, v resnici pa udeležence izpostavljajo delovanju satanskih moči. Neki bioenergoterapevt, ki je »zdravil« veliko let, pa je potem vse to opustil, pravi, da so tovrstne prakse nekaj podobnega, kot bi se igrali z vžigalno kapsulo bombe, ki lahko vsak trenutek eksplodira.
Vse to nima prav nič skupnega s krščanstvom, še posebej, ker je to magija in okultizem, oz. vodi k magiji in okultizmu. Gre za izraz neo-poganstva, ki pa v sebi nosi »znanstveni« pridih: alternativne metode zdravljenja, antropozofija, teozofija, izpopolnjevanje uma z metodo Silva, ali končno: metode New Age-a. S kakšnimi energijami zdravijo t. im. zdravilci? Nekateri izmed njih ne želijo zbirati ljudi v cerkvah, kajti prisotnost Najsvetejšega jih povsem zmoti. To dejstvo nam dopušča, da postopno razumevamo skritost resničnega delovanja metod in prakse joge.
Zlo deluje po magiji v dveh smereh. V prvi fazi se zdi, da služi človeku, ki pa se niti ne zaveda, da pravzaprav služi Satanu. Meni npr. je zelo hitro »podaril« osvoboditev odvisnosti in »osvoboditev« zaradi slabih počutij. Po uvajanju v te prakse in po tem, ko udeleženec prejme skrivno ime, prejema zelo dober zaslužek in se odlično počuti. Skrivno ime mu dajo z namenom, da popolnoma prekine vsak odnos z Jezusom Kristusom.
Zapomniti si moramo, da satan šele tedaj, ko se človek želi osvoboditi od njega in njegovega delovanja, ter se odloča za vero v Jezusa Kristusa, sproži svojo veliko agresijo in hoče človeka uničiti. Po določenem času, ko človek sodeluje v teh uvajanjih in vajah, izgublja svojo voljo, namesto tega pa ga vodi njegov učitelj – guru. Moj guru je dolgo izbiral take ljudi, ki bodo njemu odgovarjali. In na koncu so »njegovi« ljudje delovali povsod: v županovem uradu, na fakultetah, v banki, na sodišču, v raznih poslih, ter tudi v zdravstvu. Ta človek se je obnašal skrajno neprimerno. Kljub takemu obnašanju je z lahkoto manipuliral z veliko skupino izobraženih, občutljivih ljudi, ki pa so bili vso ranjeni zaradi lastnih in tujih grehov. Kljub temu on lahko deluje ne samo v ljudeh in po ljudeh, pač pa tudi po stvareh in po živalih. Npr. meni je moj guru dal mačka, ki se je zelo čudno vedel. Ko pa sem že zapustil sekto, sem od njegove učenke prejel rožo in rožni venec, ki je bil prav tako svetoskrunsko onečaščen z magijo. Poleg tega je moj greh vplival na otroke. Je morda slučaj, da je moj sin jemal drogo, medtem, ko sem jaz sodeloval v sekti? Je slučajno, da se je v življenju hčerke vse rušilo? Koliko zla sem naredil svojim v družini in prijateljem, ne da bi se tega zavedal!!!
V tem času sem doživljal tudi obdobja, ko sem se hotel umakniti. Vendar se preprosto nisem mogel umakniti. Vaje za relaksacijo so name delovale kot magnet. To je močnejše kot katerakoli odvisnost. Danes vem, da sem bil vklenjen v »verige Satana«.
Šele l. 2002 je nastal »prelom«. Zanj se lahko zahvalim svoji materi. Tudi ona je zmolila moje spreobrnjenje, kot sv. Monika za sina Avguština. Enajst let nisem prestopil praga cerkve. Sedaj pa sem pokleknil in pred očmi guruja izrekel: »Bog, povej mi, kaj se dogaja?«. In Gospod se me je usmilil! V tistem trenutku me je razsvetlila moč Svetega Duha. Spoznal sem, da sem član sekte in da guru vodi razumevanje in ravnanje vseh udeležencev na vajah joge, da smo bili lahko le nemočno orodje v rokah Satana.
In v trenutku sem se odločil: »Odhajam!«, »Pobegnil bom!« Žal pa je guru vedel, da jaz vem, kdo je on in tedaj se je name zrušil pravi pekel! V trenutku me je zapustilo dobro razpoloženje, ki ga je zgradil Satan kot hišo na pesku. Z mano so se začele dogajati grozne stvari. Nisem več mogel logično razmišljati. Satan je udaril po mojem telesu, psihi in po vseh mojih materialnih stvareh. Po tej prekinitvi nisem več mogel vstopiti v svoje stanovanje. Spal sem pri znancih. Izdelovalec ključev je poizkušal trikrat odkleniti vrata mojega stanovanja, toda zaman. Vrata so se odklenila šele potem, ko je prevrtal ključavnico. V svojem stanovanju nisem mogel spati, jesti, sploh ne bivati.
Bil sem v nevarnosti, da bom izgubil lastno stanovanje in življenje. Počutil sem se, kot da je sedaj prišel čas, da grem v smrt. Toda Gospod je skrbel zame. Danes vem, da je za vsakogar, ki se je ukvarjal z okultnim in magijo, vrniti se v življenje večji čudež, kot je bilo obujenje Lazarja. Vse bolj sem čutil, da je samo Jezus Kristus zame Odrešenik in Pot k odrešenju in to samo v Cerkvi. Že takoj na začetku sem se srečal z velikim problemom: več kot pol leta nisem mogel vstopiti v cerkev (Satan mi je preprečeval), prav tako tudi nisem mogel moliti. Še posebej nisem mogel moliti rožnega venca, ki je najbolj učinkovito orožje proti Satanu. Prav tako tudi nisem mogel poslušati radia Marije. Pogosto sem ležal pred svetiščem Božjega Usmiljenja v krakowskih Lagiewnikih. Vsaj tam sem se počutil nekoliko bolje. Satan se je maščeval na vse načine: odvzemal mi je notranjo moč, živahnost, voljo za življenje. Na mojo dušo je »tiščala cela gora grehov«. Duh napuha je še posebej pritiskal name. Vsak, ki vstopa na področje okultnega, postane popolnoma voljno orodje – medij – po katerem deluje Satan.
In končno sem nekega dne le prestopil prag bazilike v Lagiewnikih in se odločil, da prejmem zakrament spovedi. Pričakoval sem plaz obtožb in se nanj kar pripravil. Toda presenečen sem bil, ker nisem bil deležen niti ene obtožbe. Duhovnik mi je govoril: »Jezus te ljubi! On ne zna drugače, kot ljubiti! Odpušča ti vse tvoje grehe!« Toda jaz nisem mogel moliti. Doživljal sem napade črnih misli. Začel sem: »Oče naš…« ali »Zdrava Marija…« In nisem mogel moliti naprej. Niti teh dveh osnovnih molitev nisem znal. Kot da sem vse pozabil.
Vseeno sem poizkušal znova in znova in se boril. Šele, ko je bila sveta maša v mojem stanovanju, in ko je nad mano molil duhovnik eksorcist, ko je eksorciziral moje stanovanje, so se pretrgale verige zla. Tedaj se je zgodilo nekaj najmanj verjetnega: do takrat me je moj oče preklinjal. Ta dan pa me je končno blagoslovil. Moj sin se je odločil, da se ne bo več drogiral. Splošno stanje moje hčerke se je bistveno izboljšalo. Opazil sem, da tedaj, ko molim, Satan mora čakati »za vrati« mojega uma.
Vzel sem finančno posojilo, si ponovno naredil prave dokumente, preuredil in nanovo namestil stanovanje,… Še naprej pa so se v mojem stanovanju dogajale neke čudne stvari, nenormalni pojavi: dogajalo se je, da je skener v mojih rokah nenadoma prenehal delovati, pa čeprav za okvaro ni bilo nobenega razloga. Novi pralni stroj se je samodejno ustavljal. Kar naenkrat je začel delovati radio, ali pa se je samodejno ugasil. Mobilni telefon je dobesedno »pekel« in ga nisem morem držat v rokah.
Vem, da se Satan maščuje. Taka njegova dejanja pa ga še bolj »odkrivajo«. Verujem, da take manifestacije dovoljuje Bog sam, da jaz ne bi prehitro »pozabil«, kdo me rešuje, oz. da bi rastel v duhu vere, upanja in Božje ljubezni. Prav tako pa, da bi bila moja molitev še bolj ponižna in iskrena, da bi še bolj pogosto in z vero pristopal k zakramentom in se opiral samo Nanj. V Srce Jezusa Kristusa sem položil svoje srce in vsa prizadevanja in zaupam, da On ozdravlja po Cerkvi, kajti edino On me rešuje.
Povezal sem se z duhovniško skupnostjo duhovnikov »mihaelcev«. Z zaupanjem sem se izročil varstvu nadangela Mihaela. Pozneje sem spoznal skupnost Prenove v Duhu z imenom »Metanoia«. Pristopal sem k molitvam za ozdravljenje in osvobojenje po mnogoterih Kristusovih karizmatikih: po patru Piusa, očetu J. Vitkia, očetu Billu, duhovniku Johnu Bashoboryja (iz Ugande) in se udeleževal eksorcizmov, ki jih je molil nad mano oče Petr Gryzc in drugi.
Spoznaval sem, kaj je Modrost, Usmiljena Ljubezen in Moč Boga Očeta in Sina Jezusa Kristusa, ki deluje po duhovnikih Cerkve in tudi laikih. Duhovniki izvršujejo svoje poslanstvo v imenu in moči Jezusa Kristusa, zato spodbujam vse, da molimo zanje! To je naše skromno znamenje hvaležnosti za službo odreševanja, ki jo opravljajo v Jezusovem imenu! V času molitve mi je Gospod Jezus pokazal moje ranjeno družinsko deblo. Med molitvijo pri sveti maši, med češčenjem Najsvetejšega, mi je Jezus podarjal mnogo več, kot sem zaslužil. Večji kot je bil greh in večje kot je bilo zaupanje v Božje Usmiljenje, toliko večja je bila milost. Vsak dan sem bral Sveto Pismo in se tako prepričal, da ima Božja beseda moč, »da je živa in učinkovita«. Prav tako lahko pričujem, da mi pri osvobajanju iz verig okultizma, poleg omenjenega, zelo pomaga post, dobra dela in romanja na svete kraje.
Z vsem srcem prosim vse ljudi, ki delajo na področju medijev in so odgovorni za medije: »Prosim, ne vodite vojne proti Bogu in proti Cerkvi! Ne uničujte sebe in svojih družin, znancev, pa tudi ne naše skupne domovine, ki je tako ranjena. Samo Bog jo lahko ozdravi, dvigne in odreši!« Jaz sem samo zato preživel velik, strahoten del svojega življenja, ker je nekdo spustil v eter prevaranta. In on je dal oglas o kraju, kjer se bodo vodile vaje joge. Jaz sem slišal ta oglas in tako se je začela moja tragedija, o kateri sedaj pričujem. Satan dobro skriva svoje sovraštvo do človeka in zato je zelo »prijazen« do vsakega, ki mu služi. In kadar se človek odloči, da mu ne bo več služil, ker je spoznal Satanovo prevaro, in se »vrača« v Božje naročje, ga poizkuša na vsak način uničiti, ali če tega ne zmore, potem mu zadaja veliko trpljenja.
Koliko ljudi uporablja usluge numerologije, astrologije, vedeževanja in vadbo joge, ki odpira čakre. Vanje se potem naseli demon, da bi človeku »pomagal«, da bi še več zaslužil, da bi obvladal vsakršno situacijo, da bi imel ljudi in življenje pod kontrolo in moč nad vsem in da bi bil zdrav. Zapomnite si: vse to izvira od Satana! Prišel bo čas, ko vas bo on spomnil, da ste uporabljali njegove moči in znanja. Kaj se vam to vseeno izplača, če pa Jezus daje vse, kar potrebujete za pravo srečo in še zastonj?
Prosim vas: odstranite iz vašega doma vse stvari, ki so poganskega izvora iz Vzhoda ali Zahoda: knjige, karte, talismane, pornografijo, atlantidski prstan, horoskopska znamenja, poganske maske… Vse to vas odpira delovanju zla! Horoskope, knjižice, brošure, knjige, CD-je s tako vsebino, filme, predmete, ki so povezani z okultizmom, uničite ali sežgite! Prosim vas, ker bo to za vas dobro!
Starši: ne pošiljajte otrok na tečaje hitrega učenja, na vadbo joge, kung fu-ja in drugih borilnih veščin,…! Ne dovolite, da jih vzgajata internet in televizija! Ne dovoljujte, da vaši otroci že v vrtcih in potem v šolah sodelujejo v igrah, kjer nosijo pogansko obleko (kot npr. noč čarovnic)! Pa da po stanovanju kadite s kadilom neznanega izvora (dimne palčke)! Ne prižigajte »dišečih sveč«! Seveda naj še posebej opozorim na vedeževanje, vlivanje svinca, poslušanje tehno glasbe in heavy metala!«
Omenjeno vsebuje moči zla in te zelo hitro zasužnjijo človeka. Na začetku to izgleda kot navidezno dobro, v določenem trenutku pa te sile človeka popolnoma uničijo in ga odpeljejo v pekel. Take stvari in dogajanja vplivajo, kot da bi Satan sejal semena svojega kraljestva. In po določenem času prinašajo še kako velike sadove, ki pa so smrtonosni (za duha in tudi za telo). Vedno bodimo prepričani, da Satan ne bo nikoli premagal modrosti in Božje moči. Zato se lahko vedno »iztrgamo« iz verig Satana, dokler še živimo na zemlji in se zatečemo v vsemogočnost Božjega Usmiljenja.
Ob koncu naj vsem »ranjenim« ljudem, ki so se zapletli v odvisnosti in sekte, zaželim in svetujem, da zaupajo Stvarniku, da odpuščajo in da potrpežljivo in sistematično delajo na sebi: pristopajo k zakramentom pokore in evharistije, vsak dan berejo in premišljujejo Sveto Pismo, Katekizem Katoliške Cerkve in življenja svetnikov! Le tako lahko postopoma nastopi spreobrnjenje. Le tako se lahko spremeni um, razmišljanja in prepričanja članov naših družin, naših državljanov in seveda nas samih.
Spoznal sem pomen naslednjih besed za današnji čas: »Jaz sem tvoj Bog, ki sem te izpeljal iz Egiptovske dežele, iz hiše suženjstva!« (iz suženjstva greha). Zato jaz, Wieslaw, stari grešnik, danes morem in želim postati veliki svetnik. Naša svetost začne sijati, ko v življenje sprejmemo in zares živimo prvo Božjo zapoved: »Ne imej drugih bogov poleg mene!« Danes sem prepričan, da je bil greh edini razlog mojega trpljenja in neuspehov: osebni greh, greh mojih prednikov, pomanjkanje znanja in vere. Moja temeljna pregreha je bila naslednja: pri šestinpetdesetih letih se mi to ni zdelo pomembno in nisem imel resnega odnosa do Jezusa. Nad posledicami se lahko le bridko izjočem. Kljub vsemu mojemu ravnanju, me Jezus Kristus ni nikoli pozabil! On je edini Zdravnik, ki zares zdravi telo, dušo in duha. Tako sem tudi jaz doživel ozdravitev duha, duše in telesa (bolečin v hrbtenici). Moj Jezus, hvala in slava Ti!
V Svetem pismu sem našel enkratno opozorilo ap. Pavla, kjer je vsebovano vse tisto, kar zadeva tudi moje pričevanje: »Glejte, da vas kdo ne ujame s filozofijo in prazno prevaro, ravnaje se po človeškem izročilu in po prvinah tega sveta, (tj. po močeh, ki delujejo v tem svetu), ne pa po Kristusu.« (Kol 2,8). Te filozofije, prevare, narodove tradicije o poimenovanju počela vsega v sodobnem svetu, delujejo v konkretnih organizacijah, gibanjih, združenjih, sektah in prevzemajo obliko okultizma, pa tudi magije. Vse omenjene organizacije predstavljajo centre neo-poganstva, ki ga definiramo kot New Age. Zahvaljujem se duhovnikom, redovnikom in redovnicam, ter laikom, ki so mi pomagali, da sem se rešil vezi z zlom in mi še vedno pomagajo, saj se boj še ni zaključil. Pomagajo mi tudi rasti v svetosti. Bogu hvala!
Pričevanje Wieslawa, v: Ljubite drug drugega!«, št. 4/2008.
Prevedel: Niko Rupnik