Sveti Medard je med Slovenci vsaj po imenu dokaj dobro znan, a večina ne ve o njem dosti več kot to, kar pravi vremenski pregovor, da se takšno vreme, kot je na svetega Medarda, potem nadaljuje še 40 dni.
Seveda pa večina ne ve, da gre za zgodovinsko enega najbolj slavnih francoskih škofov, doma je bil namreč iz severa Francije. Živel in deloval je v petem in šestem stoletju, saj naj bi živel za tisti čas nenavadno dolgo življenje. Zaradi svoje dobrote ima podoben sloves kot sv. Martin (pri nas znan kot “vinski” svetnik) ter sv. Miklavž. Že kot deček je podaril lepo, novo obleko slepemu ubožcu, ki ga je v hudi zimi videl zmrzovati. Starša, sicer svobodna kmeta, temu nista nasprotovala – sinu sta kupila drugo obleko. Zgodilo se je tudi, da je Medard iz očetovega hleva vzel konja in ga podaril popotniku, ki so ga napadli roparji. Vendar je Medardov oče ugotovil, da ne manjka nobeden od konj v hlevu.
Venancij Fortunat in sv. Gregor iz Toursa sta življenje tega svetnika sicer opisala z veliko legendami. “Ena od teh pripoveduje, kako je nekdo prišel v njegov vinograd grozdje krast. Veliko si ga je naložil, ko pa je hotel oditi, ni več našel izhoda. Zjutraj so ga vsega upehanega našli Medardovi delavci in ga peljali h gospodarju. Ta ga je poučil, kako grda pregreha je tatvina in mu ukradeno grozdje podaril. Zaradi te prigode častijo sv. Medarda kot zavetnika vinogradov,” piše na spletni strani Ognjišča. Čeprav je sprva opravljal kmečka opravila, je nato sprejel odločitev, da postane duhovnik. Ob posvečenju je imel 33 let. Štirideset let je neutrudno oznanjal Kristusa. Dohodke od posestev, ki jih je dobil od staršev, je razdelil revežem, sam pa je živel spokorno in asketsko življenje. Pri svojih 73 letih so ga postavili za škofa v Vermandoisu. V posest je prevzel tudi sosednjo škofijo, kjer je bilo ogromno prebivalstva poganskega. Tudi njim je oznanil evangelij in prehodil vso območje, saj je želel čim bolj od blizu spoznati svoje vernike. Ob vsem tem je ohranil zgled dobrotnika in spokornika.
Sv. Medard danes velja za zavetnika kmetovalcev in vinogradnikov. K njemu se zatekajo za priprošnjo za dober pridelek in za varstvo pred neurji. Zato morda niti ni tako nenavadno, da je sčasoma v slovenskem ljudskem izročilu postal “vremenski” svetnik. Pa ne samo pri nas, tudi marsikje drugod so se uveljavili vremenski pregovori, povezani s sv. Medardom. Njegovo ime, ki izvira iz stare germanščine, pomeni “biti močan”.
G. B.
