Včeraj je godoval sv. Kamil de Lellis, ki morda v naših krajih ni tako znan svetnik, velja pa za zavetnika bolniških strežnikov. Tako kot mnogi svetniki, ki so v mladosti blodili in se nato spreobrnili, je bil tudi Kamil sprva problematični mladostnik, ki si je želel vojskovanja. Vendar mu je Božja previdnost preprečila vojaško kariero, podobno kot pri sv. Ignaciju Lojolskem.
Vendar je treba povedati, da mlademu Kamilu – živel je v 16. stoletju – niti vojska ni preveč dišala. Po naravi je bil len, potepuški in tudi ljubitelj kartanja. Ko pa ga je oče primoral, da je šel z njim v Ancono na vojaški pohod, se je zgodila tragedija: oče je umrl, Kamil pa je bil ranjen in je ostal sam. Moral je na zdravljenje. Najprej je odšel k Frančiškovim manjšim bratom v L’ Aquillo, saj se je v stiski zaobljubil, da bo vstopil v samostan. A ko se mu je stanje izboljšalo, se je spet hotel vojskovati. A vsakič se je ponovila ista zgodba: rana se mu je odprla in moral je na zdravljenje, tokrat v eno od rimskih bolnišnic, kjer je celo pomagal ostalim bolnikom. Vseeno pa ni mogel zapustiti svojih starih grešnih navad – kartanja, kockanja, popivanja… Še tretjič se je podal v vojsko, a je vihar zajel ladjo na poti v Afriko in moral se je vrniti kot prerok Jona, ki ga je Bog klical v svoje poslanstvo.
Kamil se je dokončno spreobrnil šele pri gradnji kapucinskega samostana v Manfredoniji. Po nekaterih podatkih je bil to samostan v kraju San Giovanni Rotondo, ki je nekaj stoletij kasneje v dvajsetem stoletju kar petdeset let gostil svetniškega kapucina – sv. patra Pija iz Pietrelcine. Tudi pater Pij je imel v mladih letih opravka z vojsko, saj so ga večkrat mobilizirali vanjo, a je vsakič imel tako visoko vročino, da so ga morali iz nje vsakič odpustiti. Čeprav so bili prepričani, da bo mlad umrl, je dočakal visoko starost – več kot 80 let. In še to: pater Pij je poskrbel, da je zelo blizu samostana zrasla danes ena največjih bolnišnic v južni Italiji, imenovana “Hiša lajšanja trpljenja”.
Za sv. Kamila pa se je pot nadaljevala tako, da se je zaradi bolezni spet vrnil v bolnišnico sv. Jakoba v Rimu, kjer je stregel bolnikom, kasneje pa postal duhovnik in začel uresničevati svojo karizmo – streči bolnikom. Tako so nastali kamilijanci, ki imajo status redovne skupnosti. Podobno se je tudi sv. Vincencij Pavelski zavzel za pomoč ubogim in bolnikom, zato je ustanovil Misijonsko družbo (lazariste), ki ima veliko vlogo tudi pri pomoči bolnikom.
C. R.