Mineva 450 let od znamenite pomorske bitke pri Lepantu. Že stoletja na prvo nedeljo v oktobru obhajamo praznik sv. rožnega venca oz. rožnovenske Matere božje, zato to nedeljo imenujemo rožnovenska, piše zgodovinar dr. Renato Podbersič na portalu Časnik.si.
Vsekakor ima rožnovenska nedelja zgodovinski pridih. Ime ji je določil tedanji papež Pij V. (dominikanec Michele Ghislieri, papež v letih 1566–1572) v spomin na enodnevno zmagovito bitko združenih krščanskih sil proti Otomanskemu imperiju (Turkom) pri Lepantu leta 1571.
V drugi polovici 16. stoletja sta si v južni Evropi stali nasproti dve velesili, ki sta se borili za prevlado na tem prostoru. Avstrijski Habsburžani so na mejah svojega cesarstva poskušali ustaviti prodiranje otomanske oz. turške vojske proti srcu Evrope. Po uničujoči bitki pri Mohaču na južnem Ogrskem leta 1526 in posledično prvem obleganju Dunaja leta 1529 se je zdelo, da Turkov nihče več ne more ustaviti. Krščanska Evropa je bila politično in vojaško razdeljena ter skregana, po stari celini so divjale verske vojne kot posledica reformacije. Muslimanski Osmani so izkoriščali to krščansko neenotnost. Ogrožali so strateški otok Malta sredi Sredozemlja, ki pa ga je malteškim vitezom uspelo obraniti. V začetku avgusta 1571 so se Turki dokončno polastili beneškega Cipra, zadnje krščanske trdnjave v vzhodnem Sredozemlju. Zdelo se je, da je končno prišel čas za skupen nastop krščanske Evrope proti osvajalcem.
Članek si lahko v celoti preberete TUKAJ.
