Med odločilno pomorsko bitko združenih krščanskih flot proti muslimanski armadi pri Lepantu leta 1571 je papež v Rimu odredil veliko procesijo z rožnim vencem v počastitev zmage. V njem je bila ponesena podoba Marije Snežne.
Zmaga Svete lige je bila pripisana Marijini priprošnji. V spomin na to je Pij V. 7. oktober razglasil za praznik rožnovenske Matere Božje, podoba Marije Snežne pa je dobila naziv “Salus Populi Romani – Odrešenje rimskega ljudstva”. Od takrat je ta podoba postala ena najbolj čaščenih Marijinih podob v Evropi. Zmaga kristjanov nad islamom v 16. stoletju je povezana s podobnim dogodkom v zgodovini Poljske – bitko pri Hočimu (1621),
Starodavna ikona Marije Snežne v Rimu
Zgodovina te starodavne ikone je povezana z gradnjo bazilike Santa Maria Maggiore. V noči na 3. avgust 352 se je papežu Liberiju in patriciju Janezu v sanjah prikazala Devica Marija in naročila gradnjo templja na kraju, kjer bodo našli svež sneg. Naslednje jutro je bilo eno od pobočij pokrito s snegom. Na Marijino željo so tam zgradili cerkev in vanjo postavili portret Snežne kraljice, ki je danes znana tudi kot boginja zmage ali boginja rožnega venca.
Po bitki pri Lepantu se je slava podobe še povečala. Kmalu so jo kopirali v številnih rimskih ateljejih. Ena od kopij je bila nameščena v cerkvi očetov dominikancev v Krakovu. Iz Rima jo je okoli leta 1588 prinesel kardinal Bernard Maciejowski. Legenda pravi, da je to ista slika, pred katero je v rimskem jezuitskem kolegiju molil sveti Stanislav Kostka. Na Poljskem se je kult okoli slike zelo hitro razvil. Leta 1600, ko je kuga prizadela Krakov, je takratni škof ukazal procesijo s sliko po mestnih ulicah. Kuga se je ustavila. Leta 1601 so sliko uradno poimenovali “Rožni venec” in jo predali bratovščini rožnega venca. Istega leta je bila organizirana druga procesija s sliko: To je bila tudi prva procesija z rožnim vencem. Odtlej so procesije potekale vsako leto, tudi v času nacionalnih kriz.
Več si lahko preberete TUKAJ.
