V jugozahodni Franciji se nahaja mesto Lurd (Lourdes), mesto s približno petnajst tisoč prebivalci, kjer pa vsako leto prenoči več kot šest milijonov ljudi. Kar za tri Slovenije skupaj. V Franciji le še Pariz premore več nočitev letno kot pa Lurd.
Zakaj takšno zanimanje za Lurd? Enajstega februarja 1858 je namreč skromna 14-letna Bernardka nabirala drva, prav tistega dne pa je v skalni votlini, pri kateri se je nahajala, zagledala Marijo. Bernardkina sestra ter prijateljica, ki sta bili v bližini, nista videli in slišali ničesar. Med čudeži, ki potrjujejo resničnost Marijinih prikazovanj, pa velja omeniti, kako je na Marijino besedo Bernardka na mestu, ki ji ga je Marija pokazala, segla v vodo pod skalo, čeprav je bila najprej tam samo umazana luža. Vendar je bil naslednji dan že izvir čiste vode. T. i. lurška voda je povabilo ljudem, naj trdno verujejo, zato so se tudi po njeni zaslugi tam zgodile velike milosti in ozdravljenja. Prav zato je Lurd kot Marijino svetišče še posebej posvečeno bolnikom ter invalidom. Je tudi pričevanje in dokaz, da se Jezus še vedno dotika naših bolezni ter stisk.
A to seveda še zdaleč ni edini razlog, da Marijo imenujemo “zdravje bolnikov”. Marija je namreč s svojim trpljenjem pod križem, ko je njen Sin doživljal zadnje ure svojega življenja, postala še poseben blizu vsem trpečim. Navsezadnje je Jezus sam ozdravljal mnoge bolnike, na Marijino priprošnjo pa je v Kani naredil svoj prvi čudež. Pred prvim svetovnim dnem bolnikov 11. februarja 1993, torej na god Lurške Matere Božje, je papež sv. Janez Pavel II., ki je ta spominski dan bolnikov tudi zvedel, v poslanici “V obličju bolnega brata prepoznati obličje Kristusa” zapisal: »Svetišče Lurške Device Marije pod vznožjem Pirenejev je postalo svetišče človeškega trpljenja. Približujemo se, kot je storila ona na Kalvariji, križem bolečine in osamljenosti tolikih bratov in sester.« Papež je tudi sam večkrat poromal v Lurd.
Velikokrat slišimo, da je zdravje naše največje bogastvo, a ne zavedamo se, da se človek ne more rešiti sam, pa naj bo to z znanostjo in tehnološkimi dosežki, pa tudi ne raznimi duhovnimi tehnikami samoodrešenja, ki prihajajo iz azijskega izročila. A dokler smo na tem svetu, smo na poti v večno domovino. Podvrženi smo ranam in tudi boleznim, ki jih s svojo veliko priprošnjo blaži naša dobra Mati. O tem pričajo tudi številne zahvale v Marijinih romarskih središčih. Prej ali slej pa bomo morali prestopiti prag večnega življenja. Naj nam Marija izprosi, da se bomo s smrtjo rodili za nebesa, za večjo življenje.
Marija, zdravje bolnikov, prosi za nas!
