Sedaj, ko so premestitve duhovnikov mimo in se bo počasi začelo novo pastoralno in veroučno leto, bo verjetno tudi stikov z domačim župnikom nekoliko več. S tem pa verjetno tudi slabe volje, ker župnik morda ni “ukrojen” po naših merah.
Da, tudi duhovniki so v prvi vrsti samo ljudje. Kar v enaki meri velja za papeža in škofe. In vedno znova se bomo srečevali z njihovo nepopolnostjo, ki pa lahko postane relativna, če se zavemo svoje lastne nepopolnosti. Nerganje in godrnjanje je seveda povsem človeški odziv, ampak na žalost je v veliki meri nekoristen. Z nerganjem se pač sočloveka ne spreminja.
Če vas torej kaj moti v župniji, svetujemo naslednje:
- Za domačega župnika in svojo župnijo najprej molite. Vzemite si vsak dan – ampak res vsak dan – vsaj deset minut časa za molitev v ta namen.
- Če imate do domačega duhovnika kakšno zamero, mu najprej odpustite. Ker to ni vedno enostavno, predvsem če gre za ranjen odnos, je za to potrebno delovanje milosti. In ker milost predpostavlja naravo, najprej Boga prosimo, naj nam pomaga odpustiti.
- Bogu se najprej tudi ZAHVALIMO za župnijo, župnika in njegove sodelavce. Najdimo vsaj tri dobre župnikove lastnosti in se zanje zahvalimo.
- Nad župnijo in župnika kličimo Svetega Duha, vendar moramo najprej sami biti napolnjeni z Njim. Darujmo zanj tudi kakšen post, žrtev, dobro delo … Sveti Duh vam bo verjetno tudi namignil, v kater namen je še posebej treba moliti.
- Uporabite svoje talente za delo v župniji na področju, za katerega se čutite poklicane. Ob tem ohranite držo ponižnosti in dobre volje v odnosu do župnika in sožupljanov. Tudi oni nam lahko “stopijo na živec” in je pomembno, da tudi njihove napake sprejemamo dobrohotno, če želimo, da bodo oni sprejemali naše napake na enak način.
- Moliti za župnika in župnijo je šola spreobrnjenja in ponižnosti. Ko spreminjamo sebe, se bo začela spreminjati tudi naša okolica. Dokler se sami nismo pripravljeni spremeniti, ne pričakujmo sprememb pri drugih.
- Povabljeni smo, da od časa do časa lahko sami darujemo mašni namen za duhovno prenovo župnije v čast Svetemu Duhu.
- Naredimo najprej vse za svojo duhovno rast, obiščimo mašo tudi med tednom, vsaj enkrat mesečno pojdimo na spoved (ni nujno, da k domačemu župniku), vsak dan berimo Božjo besedo (lahko tudi dnevno besedo npr. na Hozana.si).
- Če menimo, da je naš domači župnik v svojih nastopih zelo “lesen”, morda preveč strakopiten ali po drugi strani preveč moderen, moramo najprej sami narediti vse, da ne bomo nič od naštetega. In ga seveda priporočamo priprošnji svetnikov, zlasti pa Mariji in pa sv. Janezu Vianeju, arškemu župniku.
- Naredimo posvetitev Jezusu po Mariji (knjižica po sv. Ludviku Grignonu Montfortskem) in/ali Jezusovemu in Marijinemu Srcu, seveda s pripravo. V posvetitev poleg sebe vključimo svojo župnijo in župnika. Posvetitev obnavljamo vsak dan.
Pa obilo blagoslova.
C. R.
