Leta 1963, kmalu po prvem zasedanju 2. vatikanskega koncila (1962–1965), je francoski dominikanec Yves Congar objavil kratko, zgoščeno, preprosto in odločno besedilo, v katerem je orisal duha, metodo in obzorje prenove Cerkve. Menil je, da ni bila ustanovljena za to, da bi vladala, temveč da bi služila; ne za to, da bi grajala, temveč da bi sprejemala. Knjiga tudi 50 let po izidu ni izgubila svežine, kajti v njenem duhu je svoj program zastavil tudi papež Frančišek. V slovenščini je izšla pri založbi Družina.
Yves Marie-Joseph Kardinal Congar (13. April 1904, Sedan, Francija – 22. Junij 1995, Pariz) je bil francoski dominikanski duhovnik, najbolj prepoznan kot eden najpomembnejših Rimsko-katoliških teologov 20. stoletja. Najbolj znan po njegovem delu v ecisologiji – teologiji o cerkvi sami kot instituciji ali skupnosti, je Congar spodbujal biblijske, paterske in srednjeveške vire, da bi ponovno oživeli disciplino. Kot zgodnji zagovornik ekumenizma je močno vplival na Drugi Vatikanski svet (1962-65). Leta 1994 je postal kardinal katoliške cerkve. Svoj poklic je začutil že pri 14ih letih, potem, ko ga je močno zaznamovala 1. svetovna vojna. Med leti 1919 in 1921 je študiral v manjšem semenišču v Reimsu in nato nadaljeval svoje izobraževanje na semenišču katoliške univerze v Parizu do leta 1924. Leta 1925 pridružil francoskim dominikancem in bil 25. julija 1930 posvečen v duhovnika. Živel in delal je v Saulchoirju, znani dominikanski študijski hiši, katera je bila leta 1903 iz Francije premeščena v Belgijo in nato leta 1937 vrnjena nazaj v Francijo.
Navdihovala so ga dela dominikanskega teologa Thomasa Aquinasa in drugih dominikancev Ambrosa Gardeila (1859 – 1931), Marie – Dominique Chenu (1895 – 1990), pisanja nemškega teologa Johanna Adama Möhlerja (1796 – 1838) pa tudi ekumenski odnosi, ki jih je vzpostavil z protestantskimi in pravoslavnimi teologi. Leta 1932 je Congar v Sauchoirju učil eklisiologijo, začele so nastajati njegove prve knjige, a so bila njegova dela med leti 1947 in 1956 s strani Vatikana cenzurirana, leta 1954 so mu celo prepovedali poučevanje in ga izgnali iz Francije. Congarjevo izgnanstvo se je končalo leta 1960, ko ga je papež Janez XXIII povabil, da bi služil na pripravljalni teološki komisiji Drugega Vatikanskega sveta.
C. R.
Knjigo lahko kupite na POVEZAVI.
