Četrtega avgusta v Katoliški cerkvi obhajamo god sv. Janeza Marije Vianneya, poznanega tudi kot arškega župnika, zavetnika in vzornika dušnih pastirjev.
Sv. Janez Marija Vianney se je rodil 8. maja 1786 v vasi Dardilly, v bližini francoskega mesta Lyon. Po novi maši leta 1816 je bil dve leti kaplan pri svojem dobrotniku in župniku Balleyu, nato je bil leta 1818 prestavljen v vas Ars. V župniji je najprej poskrbel za verski pouk otrok in odraslih ter se boril zoper štiri tedanje poglavitne razvade: nedeljsko delo, popivanje, preklinjanje in ples. Leta 1827 so se začela množična romanja k župniku Vianneyu v Ars, kamor so ljudje hodili predvsem, da bi opravili sveto spoved, piše Silvester Čuk v knjigi Svetnik za vsak dan.
Izredni napori, združeni s spokornostjo, so izčrpali njegove moči. 4. avgusta 1859 je umrl in na njegovem pogrebu se je zbralo nad 300 duhovnikov in več kot 6.000 vernikov. Papež Pij X. ga je leta 1905 razglasil za blaženega, papež Pij XI. pa ga je leta 1925 razglasil za svetnika. Leta 1929 je bil sv. Janez Marija Vianney razglašen za vzornika in zavetnika dušnih pastirjev.
Znana pa je tudi anekdota, ko je nekdo vprašal arškega župnika, zakaj tako glasno pridiga in tako tiho moli. Pa je odgovoril, da Bog nikoli ni gluh za molitve in mu ni treba glasno moliti, medtem ko smo ljudje gluhi in mora zato povzdigniti glas.
C. R.
