Za kristjane je praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) največji Marijin praznik. Čeprav je bila dogma o Marijinem vnebovzetju razglašena šele leta 1950, so že v apostolskih časih tedanji kristjani verovali, da je bila Marija vzeta v nebo z dušo in telesom.
Kot je znano, je na veliki petek po Jezusovem naročilu apostol ter evangelist Janez, ki je edini od dvanajsterih stal pod križem, Marijo vzel k sebi. Marija je tako postala Mati Cerkve in stalna spremljevalka apostolov, čeprav Sveto pismo ne omenja njene prisotnosti v prvih dneh po veliki noči. Po Jezusovem vnebovhodu je ostala z apostoli ter vztrajala z njimi v molitvi. Ni povsem znano, kdaj se je zaključila njena zemeljska življenjska pot, po nekaterih nepotrjenih podatkih naj bi doživela 72 zemeljskih let, zaradi česar se je zlasti v frančiškovski duhovni družini uveljavil serafinski rožni venec (kjer se moli 72 krat zdravamarija). V vzhodnem krščanstvu se je tako ohranil izraz “Marijino zaspanje”. Telo, ki je nosilo Odrešenika, je bilo tako vredno, da so ga angeli odnesli v nebeško kraljestvo.
Ne glede na to, da so v Jeruzalemu že v petem stoletju praznovali 15. avgust kot praznik Marijinega vnebovzetja, pa je bilo v novejšem času prelomno jubilejno leto 1950, ko je papež Pij XII. po strahotah druge svetovne vojne razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju in ob tem zapisal: “Naša služba, kakor sedanja doba sploh, trpi zaradi tolikih skrbi, težav in najhujših stisk, ker so mnogi zašli s poti resnice in pravice. Vendar nam je v veliko tolažbo, da krščanska vera v javnosti postaja bolj vidna, iz dneva v dan raste češčenje preblažene Device Marije in skoraj povsod spodbuja k boljšemu in bolj svetemu življenju. Zato se um in srce Marijinih otrok z večjo vnemo poglabljata v premišljevanje njenih privilegijev. Bog je v svoji previdnosti dal, da ravno v tem času zažari privilegij vnebovzetja telesa deviške Matere Božje.”
Marijino vnebovzetje je praznik življenja in upanja na to, da bomo nekoč tudi mi z Jezusom in Marijo v nebeški slavi. Pomeni dopolnitev velikonočne skrivnosti: smrt nima več zadnje besede v našem življenju. Za nas, ki smo na tem svetu, to sicer pomeni, da smo še vedno priča boja rdečega zmaja proti Bogu. Knjiga Razodetja ob tem omenja ženo, ki je porodila dete. In bolj ko se po Mariji posvečamo Jezusu, bližje smo nebesom.
Marija, Kraljica v nebesa vzeta, prosi za nas!
