V samem središču Pariza, francoske prestolnice in mesta, za katerega bi rekli, da je že skoraj izgubilo stik z Bogom, se nahaja glavna hiša usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega. Srce te hiše je kapela čudodelne svetinje, ki je pravzaprav tako prostorna kot srednje velika cerkev, a se v njej vsako leto zvrsti skoraj toliko romarjev kot v Lurdu.
V tem svetem prostoru je redovnica sv. Katarina Laboure doživela več skrivnostnih srečanj z Božjo Materjo Marijo. Pri drugem prikazanju 27. novembra leta 1830 se je okoli nebeške Gospe prikazal napis: »O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!« Redovnici je Marija naročila, naj da izdelati svetinjice s podobo in z napisom, ki ju je bila videla. Tako se je čudodelna svetinjica, po kateri so se zgodile številne milosti in uslišanja, razširila po svetu. Zlasti goreče jo je širil tudi velik častilec Brezmadežne, duhovnik, redovnik in mučenec sv. Maksimilijan Kolbe.
Omenili smo že, da je Bog želel za učlovečeno Besedo mater, ki jo je vnaprej obvaroval vsakega izvirnega greha. Že od svojega spočetja je bila “obdarjena z milostjo” v polnosti in ljudstvo je to verovalo že davno pred tem, preden je bila leta 1854, torej 24 let po prikazovanju sv. Katarini Laboure, razglašena dogma o Marijinem brezmadežnem spočetju. Štiri leta po tistem pa se je v prikazovanjih v Lurdu Marija razkrila z besedami: “Brezmadežno spočetje sem.” S tem je iz nebes prišla potrditev, da se celota ljudstva v verskih rečeh ne more motiti.
Kaj nam dejansko sporoča Marijino brezmadežno spočetje? Predvsem na milostno delovanje Boga, ki pripravlja pot svojemu Sinu in našemu Odrešeniku. Tako kot pravi glavna mašna prošnja na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja, ki ga sicer obeležujemo 8. decembra: “Sveti Bog, Devica Marija je bila brez madeža spočeta, ker si jo izbral za mater svojega Sina. Vsakega madeža si jo že vnaprej obvaroval zaradi odrešilne smrti njenega Sina. Na njeno priprošnjo naj tudi mi pridemo čisti k tebi.” Marijino brezmadežno spočetje je torej zgodovinski dogodek, ki se je zgodil v skritosti. Vendar predstavlja korenino našega odrešenja. Mašna prošnja omenja, da je bila Marija po Božji volji obvarovana vsakega madeža “zaradi odrešilne smrti Njenega Sina”. Jezus je šel na križ kot nedolžno Jagnje, brez vsakega greha, Oče pa mu je zato pripravil prostor za rojstvu v telesu Matere, ki je bila prav tako prosta vsakega greha. Zveličanje je torej čisti dar, sami se ne moremo rešiti, saj smo kot grešniki zaslužni zgolj za peklensko kazen. Zaradi odrešilne smrti Jezusa pa je plačana cena za naše odrešenje. In tu ima svoj delež tudi Marija.
Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k Tebi zatekamo!
