foto: Pixabay

Za Jezusa je znano, da so ga vsi preroki napovedovali preko različnih podob. Prerok Izaija celo zapiše, da bo mladenka spočela in rodila sina, ki ga bodo imenovali Emanuel, kar pomeni “Bog z nami”, kar je najbolj očitna prerokba, ki se nanaša tudi na Marijo. 

Toda prva posredna omemba Marije v Stari zavezi se zgodi že v samem začetku Stare zaveze, ob človekovem prvem grehu v raju. “Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo, med tvojim zarodom in njenim zarodom, ta ti bo glavo strl…” Te besede je Bog namenil kači oziroma hudemu duhu in veljajo za t. i. proto-evangelij, prvo veselo oznanilo. Svetopisemski pisatelj še ni vedel, kdo bo ta “ženin zarod”, a ko je bil dopolnjen čas, je bila Marija tista, ki je sprejela posebno odrešenjsko vlogo: roditi svetu Odrešenika, ki je hudiču strl glavo. Prav zato številne Marijine upodobitve, zlasti pa kip Brezmadežne in Lurške Marije prikazuje, kako Marija z nogami stoji na kači. Če je prva žena dobila ime Eva, ker je postala mati vseh živih (hebr. haavah – čisto dobesedno to pomeni “očetinja”, tako kot beseda išah pomeni “možinja”), je Marija v odrešenjskem redu kot Odrešenikova in Božja Mati tudi kraljica očakov, začenši z Abrahamom, ki je prvi zgodovinski nosilec obljube. Tako kot je Abraham po svoji veri postal “oče narodov”, kar presega meje Izraela, je tudi Jezus, Marijin Sin, obljubljeni Odrešenik za vse narode.

Marija pa je tudi kraljica prerokov. Omenili smo že Izaijevo napoved o mladi ženi, ki bo rodila. Čeprav je bila morda napoved izrečena v prvotnem pomeni za kakšno drugo osebo, je bila ta vrstica po navdihu Svetega Duha vnešena v večno izročilo Božje besede. In tudi prerok Mihej skozi vrstice omeni Marijo, ko pravi: “To govori Gospod: Ti, Betlehem- Efrata, majhen si med Judovimi tisočnijami, iz tebe mi izide on, ki naj vlada v Izraelu; njegov izhod je od nekdaj, iz dni starodavnosti. Zato jih izroči v oblast drugih do časa, ko porodnica porodi in se ostanek njegovih bratov povrne k Izraelovim sinovom.” (Mih 5m 1-3) Preroki niso govorili iz lastnega nagiba, pač pa po Božjem navdihu – in vse te navdihnjene prerokbe so se stekale v obljubo prihoda Odrešenika, ki se je, kot je zapisal sv. Pavel, rodil iz žene in je bil podrejen postavi, da bi vsi prejeli posinovljenje (prim. Gal 4, 4-5).

In konec koncev je Marija tudi kraljica apostolov. Ne samo Jezusovih dvanajsterih, kjer je Juda Iškarjota po Jezusovem vstajenju zamenjal Matija, pač pa vseh Jezusovih učencev tistega časa in sedanjega časa, saj smo vsi poslani, da oznanjamo evangelij, vsak na svoj način. In že ta prva Cerkev je, kot poročajo Apostolska dela, vztrajala v molitvi skupaj z Marijo (prim. Apd 1, 14). Marijo je namreč Jezus na križu izročil Janezu v varstvo, Janeza pa njej. S tem je postala Mati vse Cerkve in tudi kraljica apostolov za vse čase. In tudi danes je Marija kraljica ne samo vseh, ki delujejo v posvečenem življenju, ampak vseh, ki smo poslani in poklicani k svetosti.

Marija, Kraljica očakov, prerokov in apostolov, prosi za nas.