“Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas,” je zapisal apostol Janez (1Jn 1,8). Ne glede na to, da si tolikokrat postavljamo ideal biti brez greha, je naša resničnost drugačna. Bolj ali manj smo podvrženi grehu.
O Mariji vemo, da je bila ob spočetju obvarovana izvirnega greha. To je velika Božja milost in morda v naših očeh tudi privilegij, zaradi katerega se sploh začnemo spraševat, kako je lahko potem Marija solidarna z grešniki. A vendar je že sam Jezus, ki nam je bil enak v vsem, razen v grehu, doživljal skušnjave. Kako ne bi teže greha na sebi občutila Marija? Tako rekoč od obiska nadangela Gabriela naprej ji je grozila nevarnost obsodbe. Kako bo novico o nosečnosti sprejel Jožef? In kako bosta našla prenočišče v Betlehemu? Kako bodo ušli Herodovim morilcem? Kako sprejeti prerokbo, da bo njeno dušo presunil meč? Kako sprejeti nenavadno hladnokrven Jezusov “pobeg”, ko je ostal v templju, namesto da bi se s starši vrnil v Nazaret? Kako sprejeti namero Jezusovih sorodnikov, da jo odpeljejo s seboj in skušajo doseči prenehanje Jezusovega javnega delovanja? In navsezadnje, kako sprejeti človeško hudobijo, ko so Jezusa izdali, vklenili, bičali in nazadnje križali?
V vseh teh trenutkih je bila Marija močno preizkušana. In vedno znova je odpuščala. In se zavedala, da Jezus vstopa namesto grešnikov v vlogo kaznjenca. Že pri krstu v Jordanu se je dal krstiti, čeprav je bil brez greha. In tudi sama je odšla 40 dni po porodu Jezusa darovat v tempelj. Jezus se je izenačil z grešniki. In je solidaren s tistimi, ki se trudijo, a padajo v skušnjavah. Ker ve, kako strahotne so. On je moč greha že premagal. Ni druge poti kot ta, da sprejmemo Jezusa ter njegovo daritev na križu kot izraz velikega usmiljenja. Sami ne moremo plačati cene za svoje odrešenje. Kdor misli drugače, bi takoj zašel v napuh.
In tudi Marija se je ves čas soočala s skušnjavami. Že takrat, ko je sprejela odgovornost in rekla “Zgodi se”. In je morala v vseh preizkušnjah ta vzklik ponavljati. Živela je mirno in tiho, skrito življenje v Nazaretu še trideset let po Jezusovem rojstvu. Brez posebnih znamenj. Jezus tudi ob koncu svojega življenja ni pokazal svoje mesijanske moči, kot so to pričakovali mnogi. Dal se je odvesti kot jagnje v zakol. Za Marijo je bil ves ta čas velika preizkušnja. Darovala je svoje žrtve za spreobrnjenje grešnikov in skozi dve tisočletji od velike noči do danes jo Bog pošilja kot angela, da nas poziva k spreobrnjenju, da nas uči živeti po evangeliju v konkretnih okoliščinah. In ko se grešniki priporočamo v Njeno varstvo in se ji posvetimo, je to za nas garant, da lahko skozi ogenj grešnih preizkušenj dosežemo nebeško domovino.
Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas.
