Če smo prvi dan premišljevali o Jezusovem rodovniku in vlogi svetega Jožefa, je morda sedaj napočil čas, da se ozremo k Mariji in njenemu izvoru.
Iz krščanske tradicije izhaja, da sta Marijina starša Joahim in Ana. Sveta Ana, katere ime pomeni “milost”, je bila najverjetneje doma iz galilejskega mesta Seforis, nekoliko stran od Nazareta. V tistem času je bil to najpomembnejši galilejski kraj, v primerjavi s katerim je bil Nazaret le manjša vas. Poročila se je z Joahimom iz Nazareta in tako kot Jožef sta tudi onadva pripadala Judovemu rodu ter potomstvu kralja Davida. Sveto pismo ju sicer ne omenja, zato se lahko pri življenju Marijinih staršev opremo le na stara poročila, ki pravijo, da je bil Joahim bogat človek, premoženju pa ste večinoma odpovedala in le manjši del obdržala zase.
Vendar ju je tako kot njeno sorodnico Elizabeto ter njenega moža, duhovnika Zaharija mučilo, da nista imela potomca in sta po tedanji judovski šegi veljala za grešnika in zato prekleta. Zato sta, tako kot že starozavezna Ana, molila za potomstvo in jima je angel razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu. To se je tudi zgodilo več kot dvajset let po njuni poroki, torej že v zrelih letih. Ime Marija oz. Mirjam, tista, ki jo Bog ljubi, sicer ni bilo zelo posebno v tem času – v Svetem pismu namreč srečamo kar nekaj žena s tem imenom: Marija, sestra Marte in Lazarja iz Betanije, pa grešnica iz Magdale, ki jo poznamo kot Marijo Magdaleno, pa tudi Marija, mati apostola Jakoba mlajšega, sicer Jezusovega sorodnika.
Še čisto mlado Marijo sta starša odpeljala v tempelj, jo tam darovala in jo izročila v varstvo tempeljskemu zavodu za deklice. Marija je torej odraščala v okolju, ki je bilo močno zaznamovano z versko vzgojo in je bila tako ves čas obdana z Božjo besedo. Ni povsem znano, ali se je zavedala, da je bila spočeta in rojena kot Brezmadežna, torej kot človek, obvarovan izvirnega greha, ker je bila kot prihodnja mati Odrešenika obvarovana vsakega storjenega greha. Po nekaterih poročilih naj bi se Marija že zelo zgodaj odločila za devištvo, kar ni bila ravno navada v judovski kulturi, kjer so Božji blagoslov merili s številom potomcev.
Toda nekaj je bilo jasno: ob vstopu v odraslo dobo je bila vendarle zaupana v varstvo svetemu Jožefu, ki je izhajal iz Betlehema. Njena zaveza devištvu je morala biti velika skrivnost, ki sta jo vedela samo onadva z Jožefom, za zunanji svet pa je to predstavljalo tveganje, saj bi ju zaradi odsotnosti potomstva lahko začel obsojati. A prav zaroka Jožefa in Marije je bilo skrivnostno znamenje, ki je pripravljalo pot Odrešeniku. Davidov potomec, doma iz Betlehema, ter dekle, obvarovano izvirnega greha, sta pričenjala skupno pot. Zaroka še ni pomenila začetka skupnega življenja, a veliki dogodki so se začeli odvijati že pred tem, ko je Jožef Marijo vzel k sebi na svoj tedanji dom v Nazaretu.
V premislek:
Velikokrat nas lahko okolica obsodi po krivem, da smo storilci greha, ki ga v resnici nismo storili. Smo kdaj morda med tistimi, ki radi obsojamo?
Molitev:
Jezus, po priprošnji Marije me osvobodi vsakega duha obsodbe in mi podeli zaupanje v tvoje odrešenje, ki je tvoj neprecenljivi dar meni, grešniku. Zavedam se, da se sam ne morem rešiti, ne morem plačati dolga za svoje grehe. Hvala ti za tvoje obilno usmiljenje.
G. B.
