Eden najbolj skrivnostnih vzklikov v lavretanskih litanijah Matere Božje opisuje Devico Marijo kot “stolp”.
Ta motiv se velikokrat pojavlja v starozaveznih knjigah, tudi v knjigi psalmov, kjer lahko najdemo tudi stavek: »Zakaj bil si mi zatočišče, močen stolp pred sovražnikom.« (Ps 61,4). To nas lahko spomni na starodavno marijansko molitev “Pod tvoje varstvo pribežimo”.
V starodavnih mestih je veljalo, da so bila obdana z močnim obzidjem, saj so nanje ves čas prežale sovražne vojske. V Prvi knjigi Makabejcev (1,33.34) lahko beremo, da so Davidovo mesto obdali z visokim in mogočnim obzidjem in z močnimi stolpi. Davidovo mesto so tako spremenili v nekakšno trdnjavo, v kateri so bili lahko varni pred sovražnimi ljudstvi. Davidovo mesto tako tu simbolizira Marijo, ki je močno zavetje pred sovražnikom. A ne samo to! Stolp je v starih mestih služil tudi kot opazovalnica, saj so od tam lahko že od daleč opazili tiste, ki so prihajali k mestu, in ocenili, kakšne namene ima. In med darovi Svetega Duha nam prav dar razločevanja pomaga oceniti, kateri vzgibi so v skladu z Božjo voljo in kateri ne.
V tem vzkliku pa lahko odkrijemo tudi povezavo med Marijo in Davidom. Ko je nadangel Gabriel oznanil Mariji, da bo postala Božja Mati, ji je med drugim za Jezusa dejal: “Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida.” Vsi preroki so namreč napovedovali, da bo Mesija potomec kralja Davida. Temu rodu je namreč pripadal tudi sv. Jožef, ki je bil pravno priznan kot Jezusov oče. Čeprav Judje Jezusa niso želeli priznati kot Mesijo oziroma izpolnitev mesijanskih obljub, je vendar jasno, da je prav Jezus, rojen iz Marije, izpolnitev vseh prerokb.
Kaj pa “stolp slonokoščeni”? Dandanes ima ta izraz precej negativen prizvok, saj opisuje nekakšno zapiranje vase ter elitizem. Slonokoščeni stolp pa se prvič pojavi v Visoki pesmi v Svetem pismu, kjer zaljubljenec primerja vrat svoje izvoljenke s slonokoščenim stolpom. »Tvoje prsi so kakor dva mladiča, gazelina dvojčka; tvoj vrat je kakor slonokoščen stolp; tvoje oči so kakor ribnik v Hesebonu pri vratih Betrabima; tvoj nos je kakor libanonski stolp, ki gleda v Damask.« (Vp 7,5) Slonokoščeni stolp v tej govorici pomeni simbol lepote, najprej tiste notranje lepote, ki je povezana z ljubeznijo. Tisti, ki ljubi, izraža lepoto. Ljubezen pa je povezana s ponižnostjo. Kdor je ponižen, ga bo Bog povišal, to je navsezadnje Marija izrazila v svoji hvalnici: “Mogočne je vrgel s prestola in povišal je nizke.” Zato je Marija v teh dveh vzklikih simbolično povišana na “stolp”, saj je zgled ponižnosti.
Marija, stolp Davidov in stolp slonokoščeni, prosi za nas!
