Nekaj kilometrov južno od Gardskega jezera v Italiji (škofija Brescia) se neposredno ob mestecu Montichiari nahaja svetišče na prostem, ki kar prekipeva od prijetnega vonja po cvetju.
Na tem kraju so se leta 1947, torej že kmalu po končani drugi svetovni vojni, začela prikazovanja Device Marije Pierini Gilli, trajala so vse do leta 1980. Pireina je po Marijini želji izročila poslanstvo novemu vidcu Horstu Petru M. Mehringu, ki ga je nadaljeval z velikim žarom, čeprav so mu vsi nasprotovali, celo žena. Imel je tudi veliko težav, ko je dal izdelovati kipe Marije Rože Skrivnostne. Cerkev se o prikazovanjih še ni uradno opredelila, vendar ne brani obiskovanja Montichiarija in Fontanell. Tu se Marija prikazuje kot Roža Skrivnostna in želi obnovo duhovništva, redovništva in Bogu posvečenih oseb. Sporočila so milostna za vso Cerkev, ker Marija želi duhovno prenovo dušnih pastirjev ter celotne Kristusove Cerkve.
Leta 1911 rojena Pierina je bila zaposlena kot bolničarka v Montichiariju in prav v bolniški sobi je doživela prvo Marijino prikazovanje. Marija je bila zelo žalostna, na prsih je imela tri meče. Izgovorila je le tri besede: »MOLITEV, POKORA, ZADOŠČEVANJE«. Trinajstega junija 1947 se je spet prikazala, namesto mečev je imela TRI ROŽE: BELO, RDEČO in ZLATO. Pierini je povedala, da jo pošilja Bog, da spodbudi novo marijansko pobožnost za več duhovnih poklicev in za svetost poklicanih. Vsak 13. dan v mesecu naj se slavi kot poseben Marijin dan in naj se nanj pripravlja prvih dvanajst dni.
Marija je razložila tudi pomen treh mečev in treh rož. Prvi meč pomeni odpad od duhovniških in redovniških poklicev, ko so poleg poklica izgubili tudi vero; v desetih letih skupno sto tisoč, kar je strašen meč v Srce najboljših od vseh mater. Drugi meč predstavljajo duhovniki in redovniki, ki živijo v smrtnem grehu. Ti ostajajo sicer v duhovniški službi in v samostanskih skupnostih, vendar so mlačni, se obhajajo bogoskrunsko, otepajo se križev, celo kritizirajo papeža in Cerkev. S strastmi uživanja in s težkimi grehi posebno boleče žalijo Gospoda in njegovo Mater. Tretji meč pa predstavljajo duhovniki in redovniki, ki počno Judeževo izdajstvo. Ta meč so duhovniki in Bogu posvečeni, ki so izgubili tako poklic, kakor tudi vero ter so postali največji sovražniki Cerkve. Od teh doživlja Cerkev težke preizkušnje. Nekateri od teh duhovnikov in redovnikov ostajajo v Cerkvi, da bi jo rušili od znotraj.
In tri rože? Bela vrtnica pomeni duha molitve ter čistosti. Rdeča vrtnica pomeni duha zadoščevanja in pripravljenosti na žrtve. Marija je Mati Božjega Sina Jezusa Kristusa, Mati Žalostna (Mater Dolorosa) in Mati usmiljenja. Zlata vrtnica pa pomeni duha pokore.
V župnijski cerkvi v Montichiariju je Marija naročila Pierini, da z jezikom označi na tleh pod osrednjo kupolo štiri križe, kar je bilo ponižno dejanje zadoščevanja za žalitve. Potem se je Marija spustila na to mesto in dejala, da se bodo tu dogajala mnoga spreobrnjenja. Vsako leto, 8. decembra, je dan posebnih milosti, ker je tu Marija ponovno poudarila pomen češčenja njenega Brezmadežnega Srca. Dne 8. 12. 1947 je v videnju potrdila, da je Brezmadežno spočetje in naročila, da se 8. decembra okoli poldneva slavi ura milosti za ves svet, za spreobrnjenje grešnikov. V tej cerkvi so se od tedaj zgodili številni čudeži in tudi dandanes tja romajo številni Slovenci.
