foto: Avvenire.it

Številna Marijina romarska svetišča tudi v naši domovini pričajo o tem, kako je celo tistim, ki so oddaljeni od vere in Cerkve, Marija še vedno zelo blizu in se nanjo obračajo s prošnjami ter zahvalami za razna uslišanja.

Na Brezjah lahko okoli Marijinega oltarja z milostno podobo Marije Pomagaj vidimo številne izraze zahvale, tudi spominske plošče, podobe, tudi fotografije ozdravljenih oseb. Vse to kaže, da je zaupanje ljudi v Marijino priprošnjo še vedno veliko. Le kdo bi bil lahko blizu samemu Bogu kot tista, ki je rodila Božjega Sina? Zato je blažena Devica in Božja Mati po pravici priznana kot mogočna in tudi kot milostljiva, kajti po njeni priprošnji prejemamo številne milosti.

Tudi znana marijanska molitev »Pozdravljena, Kraljica« (Salve Regina) izraža naše zaupanje v milostljivost Božje Matere. Navsezadnje je to izkazala že na svatbi v Kani, ko je opazila stisko mladoporočencev, ki bi si lahko nakopali veliko sramoto, če bi jima zmanjkalo vina. In čeprav je Jezus vedel za to stisko, je vendarle posegla v dogajanje in ga opomnila, kaj se dogaja. In se ni vznemirila niti ob navidezni zavrnitvi, češ da ura razkritja Jezusovega mesijanskega poslanstva še ni napočila. A vendar je storil čudež in to na Marijino priprošnjo. Eden največjih Marijinih apostolov dvajsetega stoletja, duhovnik, redovnik in mučenec sv. Maksimilijan Kolbe je med drugim zapisal: »Klic bolnika po bolniški sestri ne nadomesti potrebe po zdravniku. Nasprotno, sestra napravi prav to, česar bolnik sam ni več sposoben. Namesto njega stopi po zdravnika.«

Seveda so vsi ti čudeži vedno povezani z vero. Ko je Jezus ozdravljal, je ozdravljencu rekel: »Tvoja vera te je rešila.« Zaradi nevere marsikje ni delal nobenih čudežev. Za prejem milosti je torej potrebna vera. V Medžugorju je Marija preko vidcev sporočala ljudem, naj trdno, čvrsto verujejo. Navsezadnje je tudi sama vzor močne in trdne vere. Po Svetem Duhu je Elizabeta o Mariji rekla: »Blagor ji, ki je verovala, zakaj spolnilo se bo, kar je napovedal Gospod.« Vera ne pomeni zgolj verjeti, da Bog obstaja. Je nekaj veliko več. Pomeni odnos z Bogom in tudi zvestobo. Ostati zvest Bogu pomeni, da nas tudi različne preizkušnje ne oddaljijo od Boga in da mu povsem zaupamo. Marija nam je tu lahko ne samo vzor, ampak tudi spremljevalka in priprošnjica na poti vere. Naj nam izprosi pomnožitev vere, da bomo tako kot nekdaj Abraham tudi sami zaupali in verovali, da je Bogu vse mogoče tudi v  okoliščinah, ko se nekaj zdi nemogoče.

Marija, Devica mogočna, Devica milostljiva in Devica verna, prosi za nas!