Neplodnost zareže globoko v življenje para. O neplodnosti, žalovanju in učenju sprejemanja smo se pogovarjali z Urško in Andražem Slakanom, ki sta poročena 13 let in nimata otrok. Oba izhajata iz številčne družine in sta si želela veliko otrok. »Sebe sem si predstavljala kot mamo štirih, petih otrok, ki svoje življenje posveti družini,« pravi Urška. Zasukalo se je drugače, poroča Iskreni.net.
Urška je vzgojiteljica v katoliškem montessori vrtcu, Andraž pa profesor violine in del umetniškega vodstva skupine Perpetuum Jazzile. Povezuje ju ljubezen do glasbe, pogovori ob kavi in vsakodnevno branje Božje besede.
Poročila sta se mlada, oba sta si želela otroka. Kdaj vaju je začelo skrbeti, da nekaj ni v redu?
Urška: Kakšno leto ali dve po poroki se nisva pretirano vznemirjala. Moji cikli niso bili nikoli preveč redni, ker sem bila vedno zelo suha. Zdelo se nama je nenavadno, da še nisem noseča, ampak sva ostala optimistična. Najprej sva šla na tečaj naravnega načrtovanja družine, da sem se naučila določati plodne in neplodne dni. Iz prehrane sem izločila živila, ki bi potencialno lahko škodila. Ker še vedno ni bilo nič, je šel Andraž na spermiogram.
Več si lahko preberete TUKAJ.
Vir: Iskreni.net
