Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem je bil svet križan zame, jaz pa svetu. (Gal 6, 14)
Križ je realnost našega življenja. Ne moremo mu uiti. Vedno znova se srečujemo s trpljenjem, tako z lastnim kot s trpljenjem drugih. Sprašujemo se, zakaj Bog dopušča trpljenje. Nas je res zapustil? Kaj pa, če smo ga mi zapustili? Živimo namreč v svetu, iz katerega je Bog izgnan. Človek je postal samozadosten, Bog je nekje tam daleč. In celo takrat, ko trpimo, je Bog kriv za naše trpljenje, zato ga še bolj izganjamo.
A Jezusovemu usmiljenemu pogledu ne moremo uiti. Ko se srečamo z Ljubeznijo, ne moremo ostati brezbrižni oz. »nevtralnosti«. Potrebna je odločitev. Ni nam potrebno drugega kot sprejeti Ljubezen. Ljubezen, ki je šla na križ, da bi je bili lahko deležni.
Jezus, tukaj sem. S teboj želim nositi križ. Želim hoditi za teboj. Šele ko grem za teboj, moj križ postane lahek. Kajti ti si na svoj križ vzel vse naše rane, bolezni, grehe.
PRVA POSTAJA: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT
Svetopisemski odlomek:
Spet je šel v sodno hišo in rekel Jezusu: »Od kod si ti?« Jezus pa mu ni dal odgovora. Tedaj mu je Pilat rekel: »Z mano ne govoriš? Ne veš, da imam oblast, da te oprostim, in oblast, da te križam?« Jezus mu je odgovoril: »Nobene oblasti bi ne imel nad menoj, če bi ti ne bilo dano od zgoraj. Zato ima večji greh tisti, ki me je tebi izročil.« Odtlej si je Pilat prizadeval, da bi ga oprostil. Judje pa so zavpili: »Če tega oprostiš, nisi cesarjev prijatelj. Vsak, kdor se dela kralja, nasprotuje cesarju.«
Ko je Pilat slišal te besede, je dal Jezusa pripeljati ven. Sédel je na sodni stol na kraju, ki se imenuje Litóstrotos, po hebrejsko Gabatá. Bil pa je dan pripravljanja na pasho, okrog šeste ure. In Pilat je rekel Judom: »Glejte, vaš kralj!« Oni pa so zavpili: »Proč z njim, proč z njim, križaj ga!« Pilat jim je rekel: »Vašega kralja naj križam?« Véliki duhovniki so odgovorili: »Nimamo kralja razen cesarja!« Tedaj jim ga je izročil, da bi bil križan.
(Jn 19, 9-16)
Obsodba. Kako težko se sliši ta beseda. Še posebej, ko nekdo obsodi človeka na smrt. Ne glede na to, ali je nečesa kriv ali ne. V mnogih državah še vedno obsojajo ljudi na smrt in jih veliko tudi usmrtijo. Tudi v slovenski zgodovini niso še tako daleč časi, ko se je ljudi pobijalo tudi izvensodno. Brez dokazov, brez možnosti obrambe. Na milost in nemilost so bili prepuščeni rokam, ki so prelivale kri nedolžnih.
A najhuje boli krivična obsodba, ko te pred vsemi ljudmi razglasijo za krivega, za zločinca. Nahujskana množica besni od silnega sovraštva. Če bi bilo le možno, bi skočili na obsojenca in ga linčali. Stražarji le s težavo zadržujejo razjarjeno drhal, ki deluje kot en sam človek, nabit z negativnimi čustvi. Ko človek postane del takšne mase, se odpove svoji individualnosti in svobodi, se povampiri. Resnica in pravica nista več pomembni. Pomembno je samo še to, da se obsojenca dokončno poniža, potepta, uniči. Ker je manj kot smet.
Toda sedaj se vživimo v vlogo tistega, ki je obsojen. Ko zadonijo težke besede sodnika »Križan boš!«, je jasno, da se ti bliža strašen konec življenja, brez možnosti pomilostitve. Križanje je bil način usmrtitve, ki so ga Rimljani pogosto uporabljali. Dolgotrajno in boleče umiranje na javnem mestu je pomenilo ne samo strahotno trpljenje, ampak tudi hudo prekletstvo. A to ni samo stvar zgodovine – tudi dandanes lahko z eno samo besedo človeka ponižamo, ga prekolnemo, obsodimo. »Iz tebe ne bo nikoli nič!« – kolikokrat se takšni in podobni stavki slišijo v naših družinah. A tisti, ki jih izrekajo, se ne zavedajo, kaj delajo.
Jezus, sam si rekel: »Ne sodite, da ne boste sojeni.« In nazadnje te je Pilat obsodil na smrt. Odpusti mi, Jezus, ker sem tolikokrat sodil in obsojal, največkrat po krivem. A tudi sam čutim posledice duhovnih ran, ki sem jih dobil zaradi besede obsodbe, ko sem tam, kjer bi pričakoval blagoslov, prejemal prekletstvo. Edino ti, Jezus, lahko zapolniš to pomanjkanje ljubezni. Gospod, ozdravi me zavrženosti. Pokaži mi svojo ljubezen, ki premaga vsako človeško obsodbo. Zatekam se, Jezus, v Tvoje obilno usmiljenje, ker vem, da me ne boš obsodil, če se sklicujem na Tvoje usmiljenje. Jezus, vate zaupam!
Več si lahko preberete TUKAJ.
