Opomba: v primeru krajšega, polurnega programa se lahko branje svetopisemskega besedila opusti. Vsekakor pa je priporočljivo, da se nekaj prostora pusti tudi tišini za premišljevanje. V primeru daljšega programa se lahko doda na koncu vsake postaje Očenaš, Zdravamarija, Slava Očetu … Sicer pa na začetku postaje Molimo te Kristus in te hvalimo in na koncu Usmili se nas, o Gospod.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
(priporočam, da najprej zmolimo kesanje, tudi v duhu zadoščevanja za vse tiste, ki ne molijo)
Uvodna molitev:
Jezus, danes se ti ob molitvi križevega pota popolnoma izročam. Zavedam se, da si zame daroval to krvavo žrtev. Plačal si kazen, ki je bila namenjena meni. Zame in za vso človeštvo si na križu plačal kazen za greh sveta. Sedaj sprejemam ta milostni in nezasluženi dar in te prosim za našo domovino in za vse tiste, ki podlegajo kulturi smrti. Naj zaradi tvoje žrtve na križu zmaga življenje.
Prva postaja: Jezus v smrtnem boju na vrtu Oljske gore
Ko ga je obšel smrtni boj, je še bolj goreče molil. Njegov pot je postal kakor kaplje krvi, ki padajo na zemljo. Ko je vstal od molitve, je šel k učencem in ugotovil, da so od žalosti zaspali. Rekel jim je: »Kaj spite? Vstanite in molíte, da ne pridete v skušnjavo.« (Lk 22,44-46)
Moj Gospod, zaradi naše mlačnosti si doživljal ta boj in odpor. In velikokrat se tudi sam znajdem v skušnjavi, da se ne bi več bojeval. Češ, saj je zlo premočno, saj je tako ali tako vseeno, kdo bo zmagal. Toda ne, ti si se bojeval do konca. Bojeval si se zame osebno. Za vse nas. Potil si krvavi pot, ker te je moja brezbrižnost do tvoje žrtve prizadela. Jezus, daj mi moči, da se bom bojeval in ne bom podlegel skušnjavi.
Druga postaja: Juda izda Jezusa, njegovi pa ga zapustijo
In takoj je Juda stopil k Jezusu in rekel: »Pozdravljen, rabi!« in ga poljubil. Jezus pa mu je rekel: »Prijatelj, čemu si prišel?« Tedaj so pristopili, iztegnili roke po Jezusu in ga prijeli. Vse to pa se je zgodilo, da so se izpolnila Pisma prerokov. /…/ Tedaj so ga vsi učenci zapustili in zbežali. (Mt 26, 49-50.56)
Moj Gospod, zelo si se trudil, da bi Juda odvrnil od dejanja izdaje. Vendar si mu vseeno pustil svobodo. Juda se je pohujšal nad tvojim mesijanstvom, nad tvojim učenjem. Želel je nekaj več. In tudi sam sem tak, da želim biti nekaj več kakor drugi. In te zaradi tega vedno znova izdajam. Če že ne s poljubom, pa z begom, strahopetnostjo. Odpusti mi, Gospod, mojo strahopetnost, ki je velikokrat pot v zlo. Utrdi me, da bom stanoviten in zvest.
Tretja postaja: Veliki zbor obsodi Jezusa
Tedaj je véliki duhovnik pretrgal svoje oblačilo in rekel: »Bogokletje je izrekel! Kaj potrebujemo še prič? Glejte, zdaj ste slišali bogokletje. Kaj se vam zdi?« Oni pa so odvrnili: »Smrt zasluži!« Tedaj so mu pljuvali v obraz in ga tolkli s pestmi. (Mt 26, 65-67)
Moj Gospod, sedaj je tempeljska duhovniščina skupaj z zborom pismoukov končno dobila priložnost, da se kruto maščuje nad teboj. Ni jih bilo sram niti krivega pričanja, čeprav jim niti to ni uspelo. Obsodili so te na smrt, ker si povedal resnico. In tudi dandanes resnico mnogi preganjajo. Njeni glasniki so obsojeni na smrt. Preveč so nevarni temu svetu, posvetnjaški miselnosti. Jezus, pomagaj mi, da bom pogumno pričeval za resnico.
Četrta postaja: Peter zataji Jezusa
Peter pa je rekel: »Človek, ne vem, kaj praviš.« In tisti trenutek, ko je še govoril, je petelin zapel. In Gospod se je obrnil in se ozrl na Petra in Peter se je spomnil Gospodove besede, kako mu je rekel: »Preden bo danes petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« (Lk 22, 60-61)
Moj Gospod! Peter, ki si ga postavil za prvaka med apostoli, se je zaradi svoje strahopetnosti zlomil. Ni te priznal pred ljudmi, podlegel je človeški slabosti. Vendar si mu usmiljeno odpustil to zatajitev. Ozrl si se nanj, tvoja pogleda sta se srečala. Petra je premagal jok kesanja. Tudi jaz sem tisti, ki se moram pokesati svoje strahopetnosti, svojih številnih zatajitev. Naj me, Jezus, osvobodi tvoj usmiljeni pogled.
Peta postaja: Pilat obsodi Jezusa
Ko je Pilat videl, da nič ne pomaga, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: »Nedolžen sem pri krvi tega človeka. Vi glejte!« Tedaj jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga je izročil, da bi bil križan. (Mt 27, 24.26)
Smrtni pohod vladarja tega sveta se nadaljuje. Sedaj mora smrtno obsodbo sinedrija potrditi še rimski upravitelj, ki ima edini pravico, da izvaja smrtno kazen. Tudi on popusti pred hrumenjem množice. Moj Gospod, hotel te je rešiti, a je zid sovraštva zanj previsok. Tudi sam imam velikokrat težave, da podlegam diktaturi javnega mnenja, ki v ospredje postavlja našo lagodnost, udobje in lažno naprednjaštvo. Jezus, varuj me, da ne podležem tem glasovom.
Šesta postaja: Jezusa bičajo in s trnjem kronajo
Tedaj je Pilat vzel Jezusa in ga dal bičati. Vojaki so spletli iz trnja krono, mu jo dali na glavo in ga ogrnili s škrlatnim plaščem. In stopali so k njemu in govorili: »Pozdravljen, judovski kralj!« in ga udarjali. (Jn 19, 1-3)
Niso se zadovoljili le s tem, da so te obsodili na smrt. Tudi tepli so te. Najprej so te dali k Pilatu prebičati. Vojaki so se zabavali s kruto igro, da so te kronali za kralja, a vse skupaj je bilo veliko zasmehovanje, parodija na tvoje kraljestvo, ki ni od tega sveta. Tudi jaz sam doživljam ta zasmeh, norčevanje, sovraštvo do kristjanov. Pogosto sem v skušnjavi, da bi se maščeval. Jezus, pomagaj mi zdržati in vzeti to kot žrtev za spreobrnjenje tistih, ki se norčujejo iz tebe.
Sedma postaja: Jezusu naložijo križ
Pilat je hotel množici ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa dal bičati in ga izročil, da bi bil križan. Potem ko so ga zasmehovali, so mu slekli škrlat in ga oblekli v njegova oblačila. In peljali so ga ven, da bi ga križali. (Mr 15, 15.20)
Ko je obsodba zate, Jezus, dokončno izrečena, preostane samo še to, da ti naložijo križ in da ga sam neseš na kraj usmrtitve. Upanja na rešitev je konec. Za mnoge si postal brezupen primer. In tudi danes je tako. Kultura smrti vse bolj terja svoj davek in velikokrat imamo vtis, da zmaguje smrt, da ima zlo zadnjo besedo. Vendar pa ni tako. Križ, ki ga nosiš, je križ zmage, ne poraza. Jezus, dotakni se me in me osvobodi vsakega brezupa, daj mi upanje.
Osma postaja: Simon pomaga Jezusu nositi križ
Prisilili so nekega mimoidočega, Simona iz Cirene, Aleksandrovega in Rufovega očeta, ki se je vračal s polja, da je nesel njegov križ. Pripeljali so ga na kraj, ki se imenuje Golgota, kar v prevodu pomeni Kraj lobanje. (Mr 15, 21-22)
Moj Gospod, pot do Golgote je bila strahotno naporna. Vmes si večkrat padel. Dodelili so ti pomoč – Simona iz Cirene. Simon je opomin meni, da ne zmorem vsega sam. Potrebujem občestvo. Zato ti, Jezus, izročam vse tiste, ki so sami in osamljeni, zaradi česar si želijo umreti. In so v skušnjavi, da bi si vzeli življenje. Naj bom tudi jaz tisti Simon iz Cirene, ki pomagam drugim nositi križ. Jezus, pomagaj mi pri tem s svojo milostjo.
Deveta postaja: Jezus sreča Jeruzalemske žene
Za njim je šla velika množica ljudstva, tudi žene, ki so se tolkle po prsih in jokale zaradi njega. Jezus pa se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki. /…/ Kajti če z zelenim lesom delajo takó, kaj se bo zgodilo s suhim?« (Lk 23, 27-28.31)
Moj Gospod, hvaležno si sprejel sočutje jeruzalemskih žená. Vendar si jih resno opomnil: ni dovolj objokovanje, ni dovolj jamranje, ne pomaga tarnanje. Tudi mene opominjaš, naj se ne predam objokovanju in izgubi upanja. Pri tebi, Jezus, je vedno upanje. V svetu se dogaja zlo, dogaja se uničevanje življenj, dogajajo se evtanazija, splavi, samomori, drogiranje. Jezus, dvigni me in me podpiraj v tem boju z zlom.
Deseta postaja: Jezusa križajo
Dajali so mu vina, pomešanega z miro, vendar ga ni vzel. In križali so ga in si razdelili njegova oblačila, tako da so žrebali zanje, kaj naj bi kdo vzel. Bilà je tretja ura, ko so ga križali. Napis o njegovi krivdi se je glasil: »Judovski kralj.« (Mr 15, 23-26)
Jezus, molil si za svoje sovražnike. In vabiš nas, da tudi mi odpuščamo tistim, ki so nas prizadeli. Ali nas še bodo. Kajti skupaj s tabo križajo tudi nas, podtikajo nam krivdo, sadizem, trpinčenje ljudi, lažno usmiljenje. Jezus, v tvojem imenu in v tvoji moči jim odpuščam. In prosim odpuščanja, če sem bil do koga žaljiv. Tvoj križ, o Gospod, je namreč drevo življenja, in križ premaguje smrt. Hvala ti za to veliko zmago.
Enajsta postaja: Jezus obljubi desnemu razbojniku nebeško kraljestvo
In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Lobanja, so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici in enega na levici. /…/ In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Lk 23, 33.42-43)
Moj Gospod, v svojem obilnem usmiljenju si v nebeško kraljestvo sprejel hudodelca, ki se je tik pred smrtjo pokesal na križu in te sprejel za svojega Odrešenika. In si želim, da bi mnogi, ki te sedaj zavračajo, spregledali. Zanje te prosim usmiljenja, da ne bi več podlegali kulturi smrti, pač pa se obrnili k tebi, ki si Življenje. Odpusti jim, Jezus, tudi oni ne vedo, kaj delajo. Dotakni se njihovih nemirnih src, jih ozdravi in osvobodi.
Dvanajsta postaja: Jezus izroči Mater ljubljenemu učencu
Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi. (Jn 19, 25-27)
Moj Gospod, čeprav so te apostoli v vrtu Getsemani zapustili in je pod križem ostal samo najmlajši od njih, namreč Janez, jih nisi hotel zapustiti. Dal si jim svojo Mater. Njo pa si v varstvo zaupal prav Janezu. Sam pa si prav na križu čutil strahotno zapuščenost in žejo po odnosih. Nase so vzel to zavrženost, da bi se mnogi otresli zavrženosti. Jezus, prosim te za te, ki jih je strah samote in zato podlegajo kulturi smrti, pošlji jim svojega Svetega Duha.
Trinajsta postaja: Jezus umre na križu
Nato je Jezus, ker je vedel, da je že vse izpolnjeno, in da bi se izpolnilo Pismo, rekel: »Žejen sem.« Tam je stala posoda, polna kisa. V kis namočeno gobo so nataknili na hizop in mu jo podali k ustnicam. Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. (Jn 19, 28-30)
Moj Gospod, daroval si svoje življenje. Šele s tem je postalo jasno, kaj si mislil, ko si večer prej daroval svoje telo in kri pod podobo kruha in vina. Za nas si šel na križ in se spustil v brezno smrti. Vse zato, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. Naj tvoja smrt, Jezus, premaga duha smrti, naj premaga nesmiselne hitre rešitve, ki jih vladar tega sveta ponuja ljudem, da bi še lažje vladal. Zato se, Jezus, odpovem temu duhu smrti.
Štirinajsta postaja: Jezusovo telo pokopljejo v grobu
Prišel je torej Jožef iz Arimateje in odnesel njegovo telo. Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje. Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati. (Jn 19, 38-41)
Moj Gospod, v času svojega življenja nisi imel prostora, kamor bi glavo naslonil. Jožef iz Arimateje te je dal pokopati v svoj grob, Nikodem ti je izkazal čast z dišavami, peščica tvojih prijateljev te je položila v grob, kamor ni bil še nihče položen. Spomni se, Jezus, tistih, ki so brez groba, pa tudi tistih, ki živijo v brezupu, pa tudi tistih, ki jih je strah smrti. Pokaži jim, da si ti res Vstali, da si premagal smrt, da premaguješ vsako zlo.
Zaključna prošnja:
Jezus, naš Odrešenik, s svojo smrtjo si nam podaril novo življenje. Pokazal si, da zlo v našem življenju nima zadnje besede. Tudi dandanes prihajaš in ozdravljaš, osvobajaš, nas krepiš, nam daješ novo življenje. Premagal si kulturo smrti. Hvala ti, ker v moči Svetega Duha na Slovenskem zmaguje zdrava pamet, ker zmaguje življenje. Zato te danes slavimo tudi v imenu vseh tistih, ki ne molijo.
Bog bodi hvaljen …
Slava Očetu …
(zapisal Gašper Blažič 4. novembra 2025 v Celju)
