Ob zadnjih dogodkih v Ukrajini so se pojavili pozivi k molitvi za mir, vendar je veliko tudi pripomb, da molitev ne pomaga, ker velja samo realna sila. Se je s to trditvijo mogoče strinjati?
Težava je v tem, da ljudje velikokrat razmišljamo v kategorijah ali-ali, torej na izključujoč način. Kar pomeni, da ob pozivih k molitvi zaznavamo, da gre za beg od realnosti in za izgovor, da lahko držimo križem rok. Vendar pa krščanska tradicija govori prav nasprotno. Geslo zavetnika Evrope sv. Benedikta “Moli in delaj” se lepo ujema s pravilom, da milost predpostavlja naravo. Naša izkušnja iz leta 1991 nam govori, da smo imeli opravka z zelo močnim nasprotnikom. Če bi bilo vse odvisno zgolj od razmerja človeških moči, bi bila Slovenija hitro poražena. Mar nas to ne spominja na znano svetopisemsko zgodbo o Davidu in Goljatu, pa o bitkah, v katerih so Izraelci zmagovali zaradi Božje moči proti nasprotnikom, ki so bili močnejši od njih?
Zavedati se moramo tudi, da to, kar vidimo na zunaj, ni celotna realna slika. »Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih.« (Ef 6, 12) Spopad se torej odvija na duhovnem nivoju, od tega je v veliki meri odvisno tudi to, kar se dogaja na svetu. Ko je JLA načrtovala množično bombardiranje Slovenije 30. junija 1991, se to ni zgodilo, čeprav so letala, opremljena z borbenim tovorom, poletela. Kaj se je dogajalo v tistem času med 9.00 in 10.20, ko je veljala nevarnost zračnega napada za celo Slovenijo? To ve samo Bog.
Več si lahko preberete TUKAJ.