Prejšnji teden (13. maja) je zavod Dovolj.je, ki ga vodi lazarist Janez Cerar, pripravil tiskovno konferenco v Rimu. Na njej sta sodelovala Cerar in odvetnica Barbara Nastran.
Cerar se sicer trenutno študijsko izpopolnjuje na Inštitutu za Antropologijo (Papeška univerza Gregoriana) in sicer na programu Safeguarding, zaščita mladoletnih in odraslih ranljivih. “Katoliška Cerkev v Sloveniji je v krču svoje togosti izbrala pot birokratizma, popreproščenja, hierarhičnega odmika in distance od realnosti življenja. Ta togost je odmik od živega evangelija. Živi evangelij, ki je Kristus sam, od nas terja misliti, čutiti, izkazovati in varovati dostojanstvo človeka. Osnovni pokazatelj, da se bo Cerkev k temu vrnila, bo prav prosojen odnos do zlorabljenih. Ti so namreč žrtve njenega sistema. Ko se bo Cerkev njim odprla v resnični solidarnosti in verodostojnosti: z doumevanjem kaj so doživeli in tudi preživeli in ko bo pripravljena poravnati svojo obvezo, bo to pokazatelj ne samo odnosa do zlorabljenih, temveč da se je odprla v svojem poslanstvu celotni skupnosti,” je med drugim dejal.
Po njegovih besedah ima Slovenija zgolj dobra dva milijona prebivalcev, kar pomeni veliko sorodstveno prepletenost, poznanstva ter soodvisnost, “kar omogoča prisotnost prikrivanja, nekritičnega olepševanja in zavezo molka”. Po njegovo je potrebno spremeniti sistem ukrepanja, saj so žrtve spolnih zlorab, ki so jih zagrešile posvečene osebe, prepuščene same sebi. “Mnogi imajo težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju dobrih, konstruktivnih odnosov z bližnjimi osebami. Zaradi posledic so v dolgotrajnih bolniških staležih, predhodno upokojeni. Posledice ob njih čutijo njihovi bližnji, ljubljene osebe, njihovi otroci. Mnogo teh ljudi čuti bes in gnev do Cerkve kot institucije, ki jim ne zna prisluhniti in z dejanji ne dokaže, da ji je mar zanje.”
Cerar je še dejal, da podpira takojšnjo ustanovitev neodvisne komisije za reševanje problematike spolnih zlorab v katoliški Cerkvi v Sloveniji ter intervencijo Svetega Sedeža. Omenil pa je, kako je sam doživljal kazenski ukrep proti kleriku, ki ga je v mlajših letih zlorabil, gre za člana Misijonske družbe, ki ji tudi sam Cerar pripada. “Primer reševanja spolnih zlorab omenjenega duhovnika je bilo potrebno javno izpostaviti, saj predstojniki redovne družbe teže storjenih dejanj in posledic kljub poročanju žrtev niso dojeli in prepoznali kot zavržno dejanje. Potrebno se je bilo obrniti tudi na pristojne institucije v Vatikanu. Na podlagi vseh teh posredovanj je storilec konec julija 2021 prejel kazenski odlok, s katerim mu je za dobo treh let prepovedano: 1. javno izvrševanje duhovniške službe, 2. opravljati izvoljene ali imenovane službe znotraj redovne družbe, 3. imeti kakršen koli stik z mladoletnimi ter ukazano: 4. tri leta vsak mesec darovati sveto mašo v blagor žrtev.” Kot poudarja, predstojniki redovne družbe, tako v Sloveniji, kot tudi v Rimu, niso podali nikakršne izjave, in tudi niso obvestili žrtev. “Izpostavljam zame najmočnejše dilemo in vprašanje: kaj pomeni, da se storilcu izreče cerkvena kazen, nad katero bdi le on sam in kakšna je vloga predstojnikov, ki se žal niso izkazali z verodostojnim ukrepanjem, in jim zato posledično v odločitvah ne morem zaupati?” se sprašuje Cerar.
Po besedah odvetnice Barbare Nastran je v slovenskem pravnem sistemu dokaj pogost pojav, da klerike, ki so zagrešili kazniva dejanja s področja spolne nedotakljivosti, obravnavajo na drugačen način kot ostale storilce teh kaznivih dejanj. “Če se s svojimi ravnanji cerkev v bodoče ne bo distancirala do ravnanj storilcev in njihovih ravnanj tudi javno ne bo obsodila, če storilcev iz svojih vrst ne bo izločila in jim ne bo vzela s posvetitvijo danega poslanstvo, bo pristala na povsem enako odgovornost kot jo nosijo storilci za svoja zavržna dejanja, odgovorna pa bo tudi za vse posledice spolnih zlorab,” je med drugim dejala.
Vsebino tiskovne konference si lahko v celoti preberete TUKAJ.
C. R.