Iz slovenske salezijanske province so nedavno sporočili, da je v 70. letu življenja umrl Ivan Janez Žabot, doma iz Razkrižja.
Kot so zapisali na spletni strani Don Bosko Slovenija, je bil Žabot najprej kaplan na Kodeljevem in Rakovniku v Ljubljani, leta 1988 pa je postal župnik v Veržeju. Tri leta pozneje se je kot župnik vrnil na Rakovnik. Leta 1993 je na Kodeljevem odšel v ravnateljske vode. Štiri leta pozneje, leta 1997, je v Mariboru opravljal službi ekonoma in duhovnega pomočnika. Od leta 2000 je bil župnik v Želimljem in soupravitelj župnije Golo do leta 2004. Pred desetimi leti je postal duhovni pomočnik v Ankaranu, leta 2020 pa se je spet vrnil na Rakovnik.
V petek pa je v prometni nesreči ugasnilo tudi življenje misijonarja Danila Lisjaka. Umrl je v 74. letu starosti. Rodil se je 4. avgusta 1951 v Saksidih v župniji Dornberk. Duhovniško posvečenje je prejel leta 1981, od leta 1986 je deloval kot misijonar v Afriki, in sicer v Ruandi, Burundiju, Kongu in Ugandi. Umrl je v petek v prometni nesreči v bližini misijonske postojanke Gulu v Ugandi, kjer je nazadnje deloval.
V Misijonskem središču Slovenije so ob tem na svoji spletni strani zapisali, da je Lisjak več kot 35 let “deloval v štirih deželah Afrike ob ekvatorju in doživljal težke trenutke gverilske in prave vojne v Ruandi ter izbruh vulkana v Gomi tik za ruandsko mejo”. “Posredoval je v reševanju ljudi in posebej otrok (1600 v Ruandi in 300 na begu pred lavo vulkana v Kongu) in ob vseh ‘selitvah’ premagoval jezikovne ovire,” so navedli.
V Sloveniji je po njihovih besedah za Lisjakovim delom stalo veliko dobrotnikov. “Skupaj smo uresničili veliko načrtov,” so zapisali. Nazadnje sta Lisjak in njegov sobrat Gianni Uboldi v novem misijonu v kraju Atede v nadškofiji Gulu v Ugandi zastavila in uresničila klasično obliko katoliškega misijona, ob državljanski vojni v sosednjem Južnem Sudanu se je skupnost spet odprla za pomoč beguncem.
Leta 2021 je Lisjak začel zidati novo cerkev, veliko svetišče Don Boska v kraju Gulu, ki jo je smatral za “krono svojega misijonskega dela in salezijanske navzočnosti v Ugandi”. “V misijonskem smislu je bil Danilo vedno pionir, ki je odpiral nove postojanke in se ni izogibal dela ob raznih naravnih in vojnih nesrečah. Bil pa je tudi velik in neulovljiv mislec, ki je svoje poglede rad delil v osebnih pogovorih in preko svojih člankov,” so dodali.
