foto: Pixabay

Zdi se, da smo se od tistega znamenitega primera “sodobne umetnosti” – ki je menda pripadniki “napačnega” razreda (to so ozaveščeni kristjani, pa “janšisti”…) po besedah ministrice Aste Vrečko tako ali tako ne razumemo – namreč primera skupine Strelnikoff (Brezjanska Marija s podgano v naročju) kar nekako navadili na vse mogoče umazane provokacije. 

Zadnje čase smo po aferi Fotopub, ki je razkrila dodatne dimenzije sodobnega pojmovanja “kulture” po merilu novodobne levice, doživeli kar nekaj zelo nazornih prikazov pornografskega gradiva (od uporabe “ribežna” do ikebane v ….). In vse to sodi v sklop umetniških inštalacij ter performansov, kakor se sodobnim umetniškim pogruntavščinam reče v nekoliko bolj sodobnejšem jeziku. Seveda vse to še zdaleč ni tako popularno, da bi lahko stroške pokrili z obisku teh predstav, pač pa to “porkerijo” dejansko financiramo vsi davkoplačevalci. Tudi tisti, ki to iz moralnih razlogov strogo odklanjamo. Tako kot odklanjamo tudi pobijanje nerojenih otrok, a vseeno se ta dejavnost financira iz našega žepa.

Tako kot se protagonisti novodobne ideološke paradigme spremembe državnega pravnega sistema na področju družine in spola nikoli ne naveličajo s poskusi, da bi v ta sistem vnesli svoje novotarije, ki smo jih doslej z referendumom spodbijali že vsaj trikrat (in jih bomo še velikokrat, dokler se volilno telo ne bo utrudilo in jim reklo: “Pa naj vam bo!”), tako se tudi sodobni “krščanski” umetniki ne naveličajo uporabljati (bolje rečeno: zlorabljati) verskih simbolov v svoje velikokrat zlohotne namene. Za sodobno kulturo to ni nič presenetljivega. Pa poglejmo en tak primer iz zadnjega časa (pozor, za nekatere bo to zelo občutljiva vsebina):

Lahko bi za kreatorje takšne “umetnosti”, torej človekovega ustvarjanja, ki naj bi ustvarjala v duhu posnemanja Lepote kot ene od temeljnih transcedentalij, ki izhajajo od Boga, rekli v Jezusovem slogu: “Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.” (Lk 23, 34) Pa čeprav se morda celo dobro zavedajo, kaj počnejo. Razumljivo je, da smo ob takšnih pojavih kristjani upravičeno prizadeti, morda pa tudi že navajeni takšnega početja (vse za velik biznis, vse za velik d’nar, bi rekel Adi Smolar). Morda tovrstne ustvarjalce najbolj, če uporabim njihov izvorni jezik, “rajca” ravno prizadet in jezen odziv kristjanov. Marsikdo se bo spomnil, kako so mnogi čustveni odzivi na afero Strelnikoff  neizmerno zabavali mnoge slovenske levičarje, ki so se ob tem glasno krohotali in tolkli po kolenih.

Kako naj ob takih dogodkih sploh ravnamo? To je pomembno vprašanje. Dobro je znano, da ustvarjalci porno-arta poznajo svoje meje in si ne bi niti slučajno upali privoščiti česa podobnega denimo na račun preroka Mohameda. Ker vedo, kaj temu sledi. Na račun krščanstva si lahko privoščijo takšne in drugačne umazanije, ker vedo, da kakšnih posledic ne bo, razen protestov kristjanov. Navsezadnje se je tudi Jezus pustil pribiti na križ, pred tem so se na njegov račun zverinsko izživljali in ga poniževali. In na nek način se to ponavlja dva tisoč let. In se bo ponavljalo vse do konca sveta. Vendar vemo, da je Jezus svet premagal (prim. Jn 16, 33) in da zlo nima več zadnje besede v našem življenju.

Toda bilo bi napačno, če smo do tega brezbrižni (tudi če se samo delamo, da smo brezbrižni). Že zaradi Jezusovih besed, s katerimi je reagiral na grd udarec z roko s strani služabnika velikega duhovnika: “Če sem napačno rekel, izpričaj, da napačno; če pa prav, zakaj me tolčeš?” (Jn 18, 23) – pa čeprav je sam rekel najprej o nastavljanju še levega lica. V času, ko ima ruski samodržec Vladimir Putin pripravljeno roko na sprožilcu jedrskega napada, ima lahko takšno otročje poigravanje z umetnostjo lahko zelo tragične posledice. Vsi smo namreč na istem čolnu in prva izstreljena raketa bo imela pogubne posledice za ves svet. Zato se velja spomniti sporočil iz Fatime: tam nas je Marija povabila k nečemu pomembnemu, na kar sicer radi pozabljamo – namreč k ZADOŠČEVANJU.

Zadoščevanje je tista vrsta pokore, ki jo morda sami osebno niti ne potrebujemo, vendar je potrebna, da s tem pomagamo bratom in sestram do spreobrnjenja. Osnova za to je zapis apostola Pavla: “Zdaj se veselim, ko trpim za vas ter s svoje strani dopolnjujem v svojem mesu, kar primanjkuje Kristusovim bridkostim, in to v prid njegovemu telesu, ki je Cerkev.” (Kol 1,24). Kaj dejansko “primanjkuje” Kristusovim bridkostim na križu? Naša svoboda, ki je hkrati ne-svoboda, povezana z zaslepljenostjo in trdoto srca. Ker vsi, kristjani, ne-kristjani, neverni in agnostiki, pa tudi dobri in hudobni, pripadamo istemu človeškemu občestvu, je solidarnost s tistimi, ki Boga ne poznajo in ga celo zasramujejo, upravičena takrat, ko za njihovo spreobrnjenje darujemo svoje molitve, žrtve, post in dobra dela. Kajti zaradi hudobnih del posledice čutimo vsi, “dobri” in “manj dobri”. Z vsakim zasramovanjem in žaljenjem Boga se določena skupnost vse bolj izroča v roke satanu in njegovemu delovanju. Naša dejanja zadoščevanja pa to blažijo in odvračajo satanov vpliv. Zato Marija ni zaman v Medžugorju rekla, da molitev in post ustavljata vojne in naravne nesreče. V Fatimi pa nas je povabila, naj na prve sobote v mesecu v duhu zadoščevanja molimo rožni venec, premišljujemo o skrivnostih rožnega venca, sprejmemo zakrament odpuščanja in pokore (spoved) ter prejmemo zadostilno sveto obhajilo. Takšna preprosta dejanja pokore v duhu zadoščevanja predstavljajo naš odgovor na Božje usmiljenje, ki se ne vsiljuje nikomur – lahko ga sprejmemo ali ne.

Dragi brat, draga sestra, kot pravi psalmist: “Ne razburjaj se nad hudobneži, ne zavidaj tistim, ki delajo izprijeno.” (Ps 37, 1) Raje zmoli in blagoslovi tiste, ki delajo grde reči in hudobijo. Ko pride prva sobota v novembru, se jih spomni, tudi zanje daruj svojo spoved, prejeto obhajilo, molitev, žrtve, premišljevanje o velikih odrešenjskih delih. Morda bo prav zaradi takšnega tvojega dejanja nenadoma ustavljeno jedrsko orožje! Kot pravi psalmist: “Od tvoje grožnje, Bog Jakobov, sta otrpnila voz in konj.” (Ps 76, 7) Ob Božjem posegu odpove najmočnejše orožje! Ne preklinjamo niti Vladimirja Putina, niti Rusije, niti Ukrajine, niti Zahoda! Pač pa razglašajmo to Božjo besedo in z njo preglasimo vso kvaziumetnost, ki žali Boga. Ne dajmo priložnosti hudiču, da nas prevara z držo maščevanja. Blagoslavljamo tiste, ki so nam zoprni, tako se bo tudi pri njih gradilo Božje kraljestvo, rušilo pa tisto, kar želi satan. In zmolimo tudi molitev v spravo za bogokletje: “Bog bodi hvaljen…” 

G. B.