foto: Škandal24

Ob smrti častnega škofa gospoda mag. Geze Erniše je novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje v četrtek, 2. junija 2022, škofu Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji Leonu Novaku poslal sožalno pismo.

Škof Saje je v pismu izrazil Evangeličanski cerkvi AV v Sloveniji ter družini pokojnega častnega škofa Erniše v osebnem imenu ter imenu Katoliške cerkve v Sloveniji izrekel iskreno sožalje. Škof Saje je označil Gezo Ernišo kot dobrega in zvestega pastirja, ki je osemnajst let kot škof vodil krščansko skupnost Evangeličanske cerkve AV v Sloveniji. Poudaril je njegovo prizadevanje za odprt in spoštljiv dialog ter vlogo pri krepitvi krščanskih vrednot v naši družbi. Kot duhovnik je oznanjal Božjo besedo, prinašal je tolažbo in upanje ter kot razgledan in moder človek povezoval ljudi različnih nazorov.

Škof Saje je sklenil svoje pismo z besedami pokojnega častnega škofa Erniše, ki je zapisal v enem svojih nagovorov: »In tu je potrebno imeti oči srca, oči, ki niso slabotne in zjokane, temveč oči zaupanja.« Dobrega Boga, ki je gospodar življenja in smrti, zato predsednik SŠK prosi, da bi oči Geze Erniše sedaj gledale svojega Stvarnika ter bi se njegovo srce odpočilo v Njem.

Na zadnji majski dan pa so slovenski škofje izrazili tudi sožalje ob smrti Borisa Pahorja. “Slovenski škofje ob smrti velikega pisatelja Borisa Pahorja izrekamo sožalje njegovi družini ter se ga v molitvi spominjamo. Pahor je bil pomemben pričevalec 20. stoletja, ki je preko svojega literarnega ustvarjanja opozoril na grozote vseh treh totalitarizmov. Posebej je izpostavil tiste totalitarne razsežnosti, ki so Slovenkam in Slovencem jemale temeljno dostojanstvo in človekove pravice ter hotele uničiti slovenskega človeka in njegov materni jezik. Z osebno zavzetostjo in angažiranostjo, je v tistih težkih časih ohranjal slovensko besedo. Del svojega študijskega obdobja je preživel v koprskem bogoslovnem semenišču in tam pridobil klasično znanje, ki mu je pomagalo, da je lahko preživel težko obdobje v koncentracijskih taboriščih. V svojih delih je obravnaval odnos do poslednjega vprašanja vsakega človeka, ki je smrt. Zanj smrt ni več samo neznan prehod, o katerem se kot literat sprašuje, ampak je prag, ki ga je že prestopil. Ob njegovem odhodu v večnost prosimo Gospodarja življenja in smrti, naj bo pokojnemu pisatelju Borisu Pahorju bogat plačnik ter naj mu nakloni večni mir in pokoj.”

SŠK, C. R.