Kot je znano, se je vodstvo koprske škofije nedavno distanciralo od partizanskega koncerta, ki ga je v baziliki na Sveti gori organiziral tamkajšnji rektor in gvardijan pater Bogdan Knavs. Seveda smo se takrat obrnili tudi na vodstvo slovenske frančiškanske province. Odgovor so nam posredovali danes in ga navajamo v celoti.
Izjava vodstva Slovenske frančiškanske province o koncertu na Sveti Gori:
P. Bogdan Knavs je s slovesnimi redovnimi zaobljubami postal član Slovenske frančiškanske province, ki je del Reda manjših bratov v Katoliški Cerkvi. Frančiškanski red živi iz svoje karizme, življenje frančiškana pa določa redovno pravilo, Konstitucije reda manjših bratov, Generalni statuti, Provincialne uredbe in zakonik Cerkvenega prava. Redovnik je poleg tega dolžan živeti po nauku katoliške vere, po Svetem pismu in po drugih smernicah, ki jih določajo redovni in Cerkveni predstojniki.
Redovniku kljub zgoraj naštetim normam ni odvzeta svoboda osebne odločitve in osebna odgovornost. Svoboda je prepuščena posameznemu redovniku tudi v načinu iskanja, kako bi bil brat ljudem, kar je eno izmed temeljnih izhodišč frančiškanske karizme. Pri tem nimamo pomislekov iti na obrobje, kakor nas vabi papež Frančišek. Obrobja niso samo socialna, ampak tudi miselna, kulturna, življenjsko nazorna… Frančiškani odhajamo na ta obrobja z oznanilom odrešenja.
P. Bogdan Knavs je poleg poslanstva, ki mu ga nalaga Slovenska frančiškanska provinca, izbral za svoje poslanstvo tudi, da bo brat vsem, ki živijo na socialnem obrobju. Brat želi biti tudi tistim, ki so se med drugo svetovno vojno pod vodstvom komunistične partije prijeli za orožje. Njegovo iskanje pastoralne bližine s temi ljudmi in opravljanje svete maše za pokojne za vodstvo Slovenske frančiškanske province ni vprašljivo, saj je osnovno poslanstvo duhovnika, da je v imenu Jezusa Kristusa in njegovega evangelija duhovnik za vse.
V vodstvu Slovenske frančiškanske province ne odobravamo, da za koncert na Sveti Gori po maši ni bila poslana prošnja pristojnemu ordinariju in da koprski ordinarij ni dal pisnega soglasja za koncert, kakor je to določila Slovenska škofovska konferenca. Ne odobravamo koncertov, ki niso primerni za izvedbo v cerkvah. P. Bogdan Knavs je dovolil izvedbo pesmi na koncertu na Sveti Gori po svoji presoji.
P. Bogdan Knavs je naš brat z mnogimi kvalitetami, ki jih cenimo. Vodstvo Slovenske frančiškanske province se veseli, kadar p. Bogdan Knavs oznanja kar je za nas temeljno: sporočilo veselega oznanila, bratstva, miru, pravičnosti, dobrega, sprave z Bogom in ljudmi.
Vodstvo Slovenske frančiškanske province
Ljubljana, 31. 10. 2021
Komentar uredništva Blagovest.si:
Samo po sebi ni nič narobe, če vodstvo province vzame v bran svojega izpostavljenega člana, čeprav se žal dogaja tudi to, da nekatera redovna vodstva branijo svoje člane (in jim ščitijo hrbet) tudi v primeru precej hujših grehov, kot je koncert skladb s povsem revolucionarno tematiko v cerkvenih prostorih. Kamor takšen repertoar niti slučajno ne sodi, kar je vodstvo frančiškanske province skozi vrstice tudi priznalo. Vendar je pač tako, da imajo škofje ordinariji v primeru, da vprašljive dogodke organizirajo člani redovnih družb (ali pa da člani redovnih skupnosti morda tudi kako drugače grešijo), dokaj zvezane roke. Žal tudi v precej hujših primerih, kot je ta s Svete gore.
Zagotovo pa se strinjamo, da je prav, da aktivni člani ustanov posvečenega življenja delujejo tudi na socialnem obrobju – ki pa ni samo socialno, lahko je tudi področje izven naših idejnih stališč. Tudi Jezus je deloval na obrobju. Je pa res, da ni trepljal grešnikov po rami, češ kar tako nadaljuj, pa bo vse v redu. Pač pa jih je povabil v novo življenje z Njim. To pomeni tudi vabilo k nečemu novemu, pomeni tudi tveganje. Kanadski duhovnik Bob Bedard je v svoji knjižici »Evangelizacija – izziv za Katoliško cerkev« opisal svojo izkušnjo, ko je kot šolski veroučitelj skušal evangelizirati dijake, vendar je bil pri tem relativno neuspešen, dokler ni ugotovil, kaj je to evangelizacija in je začel vabiti dijake, da so – denimo v molitvi pred Najsvetejšim – sami svobodno predali življenje Jezusu. Pater Bogdan Knavs ima stike s številnimi ljudmi in verjamemo, da jih lahko povabi v to novo življenje.
Verjamemo, da mnogi člani zveze borcev v svoji globini hrepenijo po Bogu – to lahko sklepamo tudi po dokaj zanesljivih podatkih, da se je visoki komunistični funkcionar Ivan Maček-Matija malo pred smrtjo spovedal ravno v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. In če bo kateri od članov borčevskih organizacij zares sprejel Boga, je to praznik in ne bomo vihali nosov, tako kot starejši brat iz prilike o izgubljenem sinu (prim. Lk 15, 25-31). Bog je vesel vsakega otroka, ki je bil oddaljen in izgubljen, a se vrne k Njemu.
Čisto mimogrede: znano je, da pater Bogdan rad poroma tudi v Medžugorje. Verjetno je tam tudi imel priložnost slišati zgodbo o pomoru frančiškanov v Širokem Brijegu, ki so jih med drugo svetovno vojno komunistični bojevniki v bunkerju žive zažgali. Bilo jih je več deset, da seveda ne omenjamo ostalih, ki so leta 1945 postali žrtev komunističnih pobojev, nekateri so bili umorjeni na slovenskih tleh. Vsi vemo, da takšnega zločina, ki je bil narejen v sovraštvu do vere, ni mogoče upravičiti. Zato je pomembno osveščati in vabiti ljudi, ki še vedno slepo zaupajo v totalitarne ideologije, naj se v svojih stiskah obrnejo k Bogu in ne k nasilju.
Zato tudi vabimo bralke in bralce, naj se ob teh okoliščinah ne jezijo na patra Bogdana in na vodstvo frančiškanske province (čeprav bi se morda lahko tudi upravičeno razburjali zaradi nečesa, kar v cerkev ne sodi), pač pa se pridružijo v molitvi namenu, da bi pater Bogdan svoje talente koristno uporabil za evangelizacijo. Kar seveda ni isto kot dajanje potuhe revolucionarnim idejam, ampak spodbujanje ljudi k duhovnemu iskanju in pričevanje o Bogu. Spreobrnjenja pa smo tako ali tako potrebni vsi – in to spreobrnjenje pomeni sprememba miselnosti. Mnogi se ne zavedajo, da prav resnična evangelizacija pomeni konec revolucionarnih “svetih krav”. Vabimo tudi bralke in bralce, naj darujejo za maše za domovino, za blagoslov Cerkve na Slovenskem, za uspeh sinode. Ni močnejšega duhovnega sredstva proti zlu (tudi komunističnemu) od svete maše.
C. R.
