Včeraj je bila v soboški stolnici sv. Nikolaja tudi zadnja velika slovesnost, na kateri je sodeloval dosedanji škof ordinarij Peter Štumpf. S 1. februarjem 2025 bo namreč tudi uradno postal koprski škof.
Zato v javnosti že krožijo ugibanja, kdo bo naslednji škof v Murski Soboti. Za zdaj je škof Peter Štumpf še vedno ordinarij in bo to službo opravljal še en mesec. Verjetno pa pogovori o nasledstvu že potekajo. Po škofovem odhodu, ko bo sedež uradno izpraznjen, se sproži običajna procedura: zbere se zbor svetovalcev, ki v sedmih dneh izvolijo škofijskega upravitelja in to sporočijo nunciju, nuncij to sporoči v Rim, ki potrdi odločitev. Vendar ima upravitelj omejene pristojnosti pri vodenju.
“Izvoljeni škofijski upravitelj skrbi za škofijo, ima pastoralno oblast, toda samo za čas, dokler škofija ne dobi novega škofa oziroma novega ordinarija,” je za portal sobotainfo.com pojasnil prof. dr. Stanislav Slatinek, ki predava cerkveno pravo na teološki fakulteti. Zelo malo verjetno je, da bi škofija Murska Sobota že takrat dobila novega škofa, je pa res, da je čas delovanja škofijskega upravitelja predviden za krajši čas. Čeprav se je zgodilo, da se je denimo ob upokojitvi prejšnjega celjskega škofa Stanislava Lipovška ta čas raztegnil kar na dve leti in pol – toliko časa je namreč škofijo vodil nadžupnik v Laškem in sedanji generalni vikar Rok Metličar.
Navadno mora nuncij najprej opraviti pogovore z duhovniki in verniki škofije, ki ima izpraznjen sedež, vendar obstaja tudi pravilo, da mora vsaka škofija imeti “ves čas” pripravljen seznam treh kandidatov za naslednjega škofa. Se pa zgodi – in to se zadnje čase dogaja vse pogosteje – da nekateri kandidati odklonijo škofovstvo. Velikokrat pa tudi menjava nuncija lahko postopek izbire novega škofa podaljša, to se je zgodilo ravno v primeru celjske škofije.
Obstaja pa seveda tudi možnost, da novega škofa – vsaj na kratek rok – ne bodo imenovali, ampak bo za apostolskega administratorja v Murski Soboti imenovan denimo mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki bo imel tu svojega generalnega vikarja. Nekateri naši viri to možnost omenjajo kot majhen opomin Svetega sedeža tistim vernikom, ki svojega škofa niso spoštovali in ga napadali. Sicer pa je znan primer iz Bosne in Hercegovine, da denimo mostarski škof (sedaj je to Petar Palić) upravlja tudi sosednjo trebinjsko-mrkanjsko škofijo na vzhodu Hercegovine, kjer je katoličanov zelo malo, župnij pa samo petnajst. Tako da ta škofija nima lastnega rezidencialnega škofa.
Teoretično možno je tudi to, da po nuncijevem predlogu Sveti sedež za škofa v Murski Soboti imenuje tudi duhovnika iz druge metropolije (ljubljanske, kamor sodijo ljubljanska nadškofija, novomeška škofija in koprska škofija) ali morda celo katerega od obeh ljubljanskih pomožnih škofov.
C. R.
