»Zapolniti moramo praznino, ki jo je za seboj pustilo šest milijonov odvzetih življenj. To je naša dolžnost, naša odgovornost do tistih, ki so izgubili svoja življenja, in do prihodnjih generacij. In pri tem vas prosimo za vašo podporo,« je na spominski slovesnosti ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta zbrane nagovoril Elie Rosen, predsednik Judovskega združenja Slovenije – skupnosti tradicionalnih Judov, ki je dogodek organiziralo.
Goste dogodka sta nagovorila še nadškof Msgr. Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, in Nj. eksc. Zeev Boker, veleposlanik Države Izrael v Republiki Sloveniji. Samo za ta dogodek je iz spominskega središča holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu v mariborski Sodni stolp pripotovala posebna violina, simbol upanja in junaštva, bogat kulturno-umetniški program so sklenili potomci preživelih in umrlih v holokavstu, ki so v spomin na milijone žrtev simbolno prižgali šest sveč.
»Priznavamo in spoštujemo preteklost, tako obsežno zgodovino judovskega ljudstva, kot holokavst kot največji travmatični dogodek v naši novejši zgodovini. Spominjati se šoe je naša skupna globalna odgovornost. Dolžnost spominjanja velja za vse nas. In prenašati jo je treba iz roda v rod. Mladi, ki so izkrivljanju holokavsta še posebej izpostavljeni na internetu, morajo poznati dejstva. Poučiti jih moramo o holokavstu in krhki naravi človeške družbe. V senci šoe smo se dolžni ne le spominjati, temveč tudi graditi prihodnost za vse Jude; za Jude v Sloveniji, da živijo svoje življenje, celovito povezano z judovsko kulturo, dediščino in tradicijo,« je povedal Elie Rosen.
Na koncu je smrt premagalo – življenje
Nj. Eksc. nadškof Msgr. Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji, je zbrane opomnil, da se mora naša generacija bolj kot katera koli prej spraševati o svoji dolžnosti spominjanja: »Ali naredimo dovolj? Kako lahko zgodovina, medtem ko se preživeli iz nacističnih taborišč poslavljajo, medtem ko njihovi spomini bledijo, še naprej obstaja v naših spominih? Če je generacija pred nami lahko zgodovino prezrla, smo mi generacija, ki jo bo morala povedati, ko nikogar drugega, ki bi to lahko naredil, ne bo več med nami.«
Dolžnosti se je v svojem govoru dotaknil tudi Nj. eksc. Zeev Boker, veleposlanik Države Izrael v Republiki Sloveniji: »Ne le kot veleposlanik, ampak predvsem kot sin preživelih holokavsta, ne morem dovolj pogosto ponoviti: naša dolžnost ni le, da se enkrat na leto spominjamo žrtev na spominskih prireditvah, temveč tudi, da ohranjamo judovsko dediščino.« Dodal je, da smo poleg tega vse leto odgovorni vzgajati mlade generacije – krepiti odpornost proti sovraštvu nasploh in ozaveščati o sodobnem antisemitizmu. »Dejstvo, da je ta dogodek organizirala judovska skupnost, kaže, da je na koncu smrt premagalo – življenje,« je sklenil.
Antisemitizem se ni končal s holokavstom
Da se v osrčju Evrope Judje ponovno bojijo za svoja življenja je prav tako opozoril Rosen: »Hvaležni smo, da v Evropi 78 let po holokavstu judovsko življenje ponovno cveti: v šolah in vrtcih, sinagogah ter trendovskih košer restavracijah. V srcu naših skupnosti. Sredi našega vsakdana. Da se Judje v Evropi počutimo kot doma, smo izjemno hvaležni in hkrati skromni. A zavedamo se, da antisemitizem ni zakopan globoko v preteklosti. Svetovna pandemija covida-19 je pokazala, kako hitro se lahko širijo antisemitski miti o zaroti. Dezinformacije in zanikanje dejstev z antisemitsko držo krožijo povsod na spletu. Antisemitizem se ni končal s šoo. Proti njemu se moramo neusmiljeno boriti povsod, kjer pokaže svoj grdi obraz. Nikoli ne smemo molčati, ko so Judje v Evropi izpostavljeni sovraštvu in nadlegovanju, in to zgolj zaradi rasizma samega.«
Tolažeč zvok ovdovelih violin upanja
Rdeča nit večera so bile violine: samo za ta dogodek je iz spominskega središča holokavsta Jad Vašem v Jeruzalemu v Maribor pripotovala posebna violina, simbol upanja in junaštva. Violina je pripadala Mordechaiju Schleinu (Motaleju), ki se je rodil leta 1930 v mestu Krasnowka (takrat Poljska). Ko so junija 1941 Nemci vstopili v Krasnowko in pomorili njegovo družino, se je 11-letni Motale pridružil partizanski enoti, za katero je začel zbirati obveščevalne podatke: zaradi svoje nadarjenosti je začel celo redno igrati v klubu nemških vojakov v mestu. Ko je izvedel, da bo v klubu, kjer igra, konferenca z dvesto oficirji SS, se je odločil, da klub razstreli. Motale je umrl, ko je bil star 13 let. Edino, kar je ostalo za njim, je ovdovela violina, kateri je bilo moč prisluhniti tudi v Mariboru. V Maribor jo je prinesel Seffi Hanegbi, vnuk Miše Dyadya, poveljnika skupine partizanov, ki ji je pripadal deček.
Obiskovalci so prisluhnili tudi zgodbi violine iz Šalovcev na Goričkem, kjer je pred deportacijo večine prekmurskih Judov živel tudi 11-letni nadarjeni Evgen, sin trgovca Franza Schwarza. Schwarzev vnuk je priznani pisatelj in pesnik Dušan Šarotar, avtor romana Biljard v Dobrayu, za katerega pravi, da je njegov „literarni spomenik staremu očetu in tudi hommage izginuli judovski skupnosti“. Med redkimi predmeti družine Schwarz, ki so se po vojni ohranili, je Evgenova violina, ki zdaj visi nad Šarotarjevo pisalno mizo. Ob včerajšnji spominski slovesnosti je zapisal: »Poezija, glasba, umetnost nasploh je oblika spominjanja. Vse, kar je ustvarjeno z ljubeznijo in navdihom, vsa lepota, je znamenje neskončnosti. Z vsakim prvim verzom nove pesmi se jezik znova rodi, vzpostavi se stik s preteklostjo, zato pravim, da je poezija dialog z mrtvimi. Sledi prstov se odtisnejo na mojstrovih strunah in njihova melodija nikoli zares ne izzveni, odmeva v tišini, v spominu, da se nikoli zares ne pozabi.«
V Slovenij je izginilo je 86,6 odstotka Judov
Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je leta 2005 razglasila 27. januar, obletnico osvoboditve uničevalnega taborišča Auschwitz Birkenau leta 1945, za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Ob mednarodnem dnevu se spominjamo vseh žrtev enega najhujših genocidov v zgodovini: šest milijonov judovskih žrtev holokavsta in milijone drugih žrtev nacizma ter pripadnikov drugih ciljnih skupin, ki so bili umorjeni med šoo. Spominjamo se tudi pravičnikov med narodi in drugih, ki so pomagali reševati življenja v času tega tragičnega zgodovinskega obdobja.
Posledica holokavsta so bile za prekmurske Jude katastrofalne. Slovenija se uvršča med dežele, v katerih je bil Endlösung izjemno uspešen: izginilo je 86,6 odstotka Judov. Leta 1937 je na območju današnje Slovenije živelo 778 Judov. Malo več kot polovica, natančneje 417, jih je živelo na območju Prekmurja. Več kot 300 prekmurskih Judov je bilo poslanih v Auschwitz in samo 26, 23 žensk in trije moški, jih je vojno preživelo.
Prisotni: poleg predsednika Judovskega združenja Slovenije MMag. Elieja Rosna in glavnega rabina za Slovenijo Ariela Haddada so se dogodka med drugimi udeležili:
- Njegova ekscelenca nadškof Msgr. Jean-Marie Speich, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji
- Škof mag. Leon Novak, Evangeličanska cerkev AV v Republiki Sloveniji
- eksc. Zeev Boker, veleposlanik Države Izrael v Republiki Sloveniji
- eksc. Carlo Campanile, veleposlanik Republike Italije v Republiki Sloveniji
- eksc. Andro Dávid, veleposlanik Madžarske v Republiki Sloveniji
- eksc. mag. iur. Elisabeth Ellison-Kramer, veleposlanica Republike Avstrije v Republiki Sloveniji
- eksc. Alexandru Grădinar, veleposlanik Romunije v Republiki Sloveniji
- Eksc. Natalie Kauther, veleposlanica Zvezne republike Nemčije v Republiki Sloveniji
- eksc. Peter Zeleňák, veleposlanik Slovaške republike v Republiki Sloveniji
- Jan Beneš, namestnik veleposlanika Češke republike v Republiki Sloveniji
- Silvana Bolocan, namestnica veleposlanika Romunije v Republiki Sloveniji
- Tomás Ó hÁbhartaigh, namestnik veleposlanika Irske v Republiki Sloveniji
- Łukasz Paprotny, namestnik veleposlanika Republike Poljske v Republiki Sloveniji.
- Janez Magyar, župan Občine Lendava
- Stane Baluh, direktor Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti
- Anže Logar, poslanec Državnega zbora
- Eva Irgl, poslanka Državnega zbora
Vir: Judovsko združenje Slovenije – Skupnost tradicionalnih Judov
