Anton Martin Slomšek je bil uradno beatificiran 19. septembra 1999 v Mariboru, ko je našo domovino že drugič obiskal papež Janez Pavel II., sedaj že tudi uradno svetnik. Od tedaj naprej je bilo dovoljeno tudi posvečevanje cerkva blaženemu Slomšku.
Če povprečen slovenski katoličan pozna kraje, ki so povezani s Slomškom (Ponikva, Celje, Olimje, Nova Cerkev, Bizeljsko, Vuzenica, Celovec, Št. Andraž, Maribor…), pa je nekoliko manj poznano, katere so Slomškove cerkve. In vsaj dve sta bili zgrajeni že pred Slomškovo beatifikacijo, čeprav je res, da nobena od teh ni župnijska cerkev. Govorimo o cerkvah v župnijah Sv. Jedert nad Laškim ter Črenšovcih v Prekmurju.
Za cerkev bl. Antona Martina Slomška (Rečica nad Laškim, župnija Sv. Jedert – Sedraž) je sicer znano, da jo je zasnoval Janez Valentinčič, sicer asistent Jožeta Plečnika, zato je Plečnikov vpliv dobro prepoznaven in je tudi cerkev nekaj posebnega. Zgrajena je bila že leta 1939 kot cerkev, posvečena sv. Antonu Puščavniku, ki je sicer krstni zavetnik škofa Slomška, načrtovano pa je bilo, da bi prav ta cerkev dobila za novega zavetnika prav blaženega Antona Martina Slomška. To se je zgodilo leta 2000.
Cerkev v Gornji Bistrici v Prekmurju je bila sicer zgrajena nekoliko kasneje, posvečena je bila leta 1972, takrat so jo posvetili sv. Antonu Padovanskemu, a z enakim namenom, da dobi kasneje ime po Slomšku. Zgrajena je bila po načrtih Jožeta Požauka. Že dva meseca po Slomškovi beatifikaciji je tedanji mariborski škof dr. Franc Kramberger razglasil bl. Antona Martina Slomška za zavetnika te cerkve. Tako je omenjena cerkev prva, ki nosi ime po Slomšku.
Že leto dni pred Slomškovo beatifikacijo pa je bila ustanovljena župnija bl. Antona Martina Slomška (Maribor Košaki). Ob beatifikaciji je papež sv. Janez Pavel II. blagoslovil tudi temeljni kamen nove župnijske cerkve, a so slednjo lahko začeli graditi šele leta 2008, malo pred smrtjo prvega župnika, frančiškanskega patra Francija Pivca. Za eno leto ga je nasledil njegov sobrat p. Jože Urbanija, nato pa so frančiškani vrnili župnijo v neposredno oskrbo mariborski nadškofiji. Prvi župnik je postal dotedanji stolni kaplan Igor Ignacij Novak. Gradnja cerkve je bila zaradi vmesnega bankrota mariborske nadškofije v nevarnosti, da se povsem ustavi. A po Božji previdnosti in velikem usmiljenju se je gradnja nadaljevala. Konec septembra 2019 je nadškof msgr. Alojzij Cvikl, doma iz Nove Cerkve na Celjskem, kjer je blaženi Slomšek deloval kot kaplan, cerkev tudi posvetil. Dobrih dvajset let po ustanovitvi župnije je slednja končno dočakala svojo župnijsko cerkev.
Blaženemu škofu Slomšku sta posvečeni tudi dve župniji v celjski škofiji. 15. maja 2005 (na binkošti) je škof Kramberger ustanovil novo župnijo bl. Antona Martina Slomška v Celju (Hudinja, severni del mestnega področja) ter jo izročil v trajno oskrbo salezijancem, ki imajo tam svoj center. Maše potekajo v veliki kapeli v sklopu salezijanskega centra. Predvsem področje krščanske vzgoje pa je tisto, kar povezuje blaženega Slomška in sv. Janeza Boska. Župnijo od lani vodi salezijanec Štefan Krampač.
Druga župnija, posvečena bl. Antonu Martinu Slomšku, pa se nahaja v Velenju, a je tudi ta brez župnijske cerkve. Maše potekajo v cerkvi sv. Andreja v Šaleku. Župnik Matej Dečman v tem pastoralnem letu upravlja tudi sosednjo župnijo Velenje – Sv. Martin.
Blaženemu Slomšku je posvečen tudi mariborski zavod, v okviru katerega deluje Škofijska gimnazija A. M. Slomška, ki je začela delovati konec devetdesetih let. Slomšku so posvečene tudi številne kapele, in sicer v župniji Beltinci, Križevci pri Ljutomeru, Sv. Duh – Veliki trn, Maribor – Sv. Janez Krstnik v bogoslovnem semenišču, Celje – Sv. Jožef (lazaristi)… Slomškove relikvije sicer najdete tudi v celjski stolnici sv. Danijela, kjer je ena od stranskih kapel posvečena bl. Antonu Martinu Slomšku.
C. R.
