V nedeljo, 13. oktobra, je soboški škof dr. Peter Štumpf vodil slovesno sveto mašo, po kateri so posmrtne ostanke Jožefa Klekla st., duhovnika in narodnega buditelja, položili v nov grob v fatimski kapeli cerkve.
Škof dr. Peter Štumpf je v svojem govoru izpostavil pomen Jožefa Klekla za Prekmurje in Slovenijo, pri čemer ga je označil kot “Velkega Kleklina”, ki je s svojim delom oblikoval identiteto naroda na levem bregu Mure.
Kleklove publikacije, kot so Marijin list, Novine in Koledar Srca Jezusovega, so bile pomemben vir informacij za ljudi tistega časa. Škof je poudaril njegovo vlogo v širjenju katoliškega tiska, za katerega so ljudje rekli, da v njem prepoznajo Kleklovo poštenost in namen: “Ljudje so to zaznali. Ko so brali prekmursko katoliško časopisje, so v njem prepoznali Kleklovo garanje in čiste namene.”
Klekl, ki ni imel lahkega značaja in je v mladosti trpel za živčno boleznijo, je kljub vsem izzivom ostal trden v veri. Škof je opozoril na njegovo odpovedovanje sebi: “Malo je spal, da je lahko več molil. Veliko je molil, da je lahko več delal. Veliko je delal, da je lahko ljudi nagovarjal za Kristusa.”
Ob tem je Štumpf izpostavil, da je Klekl kljub številnim osebnim žrtvam doživel tudi ponižanja in izgnanstvo, vendar ni gojil sovraštva, ampak je molil za svoje sovražnike: “Ni jim zameril. Ni jih sovražil, ampak je zanje molil.”
Na koncu svojega govora je škof poudaril, da Klekl danes, kljub času, ostaja enak simbol vere in rodoljubja: “Klekl nekdaj in Klekl danes je isti Klekl za nas in za tiste, ki bodo še prišli za nami. Tako naj bo in tako naj vedno tudi ostane.”
Ob polaganju Kleklove krste v nov grob v župnijski cerkvi bo odmevala njegova pesem Kaj je Müra šepetala. Njena zadnja kitica simbolično izraža povezovalno vlogo reke Mure, ki jo je Klekl videl kot vez med Slovenci na obeh bregovih. Po njegovem prepričanju je reka nosila v sebi tako solze prednikov, ki so bili ločeni, kot tudi vso bolečino in trpljenje, ki jih je prinesla zgodovina. Mura je skozi stoletja odnašala tako dobro kot slabo, vse pa bo nekoč dokončno odložila na obrežje večnosti, kjer bo milostni in pravični Bog presodil vsa dejanja.
Pokop Klekla v Črenšovcih je bil zgodovinski trenutek za Prekmurje, saj je njegova vrnitev iz izgnanstva v domačo zemljo simbolična rehabilitacija njegove dediščine.