Marsikdo ve, da so bili irski menihi prvi, ki so na slovenska tla prinesli krščanstvo. Zato je z našimi kraji duhovno povezan tudi današnji godovnik sv. Kolumban.
Rodil se je okoli leta 542 kot edinec. Pri dvajsetih letih se je odločil služiti Bogu in je odšel v samostan. Že kmalu so mu zaupali pomembne naloge, saj je poučeval v samostanski šoli v Bangorju. Po tridesetih letih trdega samostanskega življenja je odšel na misijon v Francijo. S seboj je vzel 12 tovarišev. Kmalu so po Franciji začeli nastajati prvi samostani, vanje pa je prihajalo vse več novincev. Število menihov je hitro naraščalo, zato je zanje napisal pravilo ali vodilo, strožje od podobnih pravil, vendar pa napisano v duhu prave pobožnosti in spokornosti, zato se precej časa tudi obdržalo.
Kasneje pa je sv. Kolumban prišel v konflikt z oblastmi, saj je bil goreč in strog, celo kralju je očital, da živi nemoralno. Zato je doživel izgon in odšel v Nemčijo, kjer se je ustalil ob Bodenskem jezeru, kasneje pa je čez Alpe odšel v severno Italijo in v dolini Val Trebbia ustanovil svoj zadnji samostan. Umrl je leta 615.
»Gospod in naš Bog, Jezus Kristus, je sam vir življenja in nas vabi, da se ob njem, studencu, napijemo. Pije, kdor ga ljubi; pije, kogar žeja po božji besedi; kdor ga zares ljubi, ga želi. Pije, kdor ljubi in hrepeni po modrosti. Poglejte, od kod prihaja ta studenec: isti je vir vode in kruha; edinorojeni Sin Kristus, naš Bog in Gospod, je namreč kruh in izvir, po katerem moramo vedno hrepeneti … Če si žejen, pij iz studenca življenja. Če si lačen, jej kruh življenja,” je zapisal.
Med irskimi rojaki ima sv. Kolumban tudi soimenjaka, ki goduje 9. junija in je bil prav tako menih. Je tudi zavetnik Irske in Škotske.
C. R.
