Mag. Tomaž Nagode, častni kanonik, župnik v Smledniku:
“Marsikdo od nas danes verjetno ugotavlja, kako kratek je bil »veseli božični čas«. Kako hitro so se izmenjali naši najlepši prazniki: božič, novo leto in Gospodovo razglašenje- sveti Tri je kralji. Kljub delnemu zaprtju našega življenja in stalne nevarnosti okužbe pred virusom Covid. Res drži, da je veselje kratkotrajno, še zlasti, če ga občutimo samo kot neko prijetno čustvo, ki sicer ima svoj temelj na lepi krščanski tradiciji. Toda, kdor je preživel adventno pripravo in božične praznike kot priložnost za duhovno poglobitev in ponovno naravnavo svojega duhovnega življenja po smernicah evangelija, lahko kljub želji, da bi bili božični prazniki daljši, pri sebi ugotovi, da so mu pustili globlji pečat, ki ga ni dobil samo ob zunanjem veselju in čustvih. Človek, ki se zavestno spet odvrne od greha in si prizadeva, da v bolj redni in bolj duhovno doživeti molitvi spet pride bliže k Bogu, gotovo čuti, da se je v njegovi duši nekaj spremenilo. Kdor išče Boga, se mu Bog da najti. Seveda to ne pomeni, da resnično veren človek ne občuti več razočaranj, bolečin, trpljenja, pomeni pa, da mu Božja milost v takih trenutkih preizkušenj pomaga, da ne omaga in da zaupa v Božjo voljo in Previdnost. Ob prebiranju življenjepisov svetnikov nas naravnost osupne, kako so mogli ti sveti ljudje biti Bogu hvaležni tudi za preizkušnje in trpljenje. »Kdor hoče biti moj učenec, naj vsak dan vzame svoj križ in naj hodi za menoj«. Naši križi bodo verjetno v primeri s križi mučencev prave »bagatele«, vendar vsak od nas dobro ve, kako nas tudi majhni križi in razočaranje lahko vržejo »s tira«.”
Vir: oznanila župnije Smlednik