Le še nekaj več kakor mesec dni nas loči od prvega oktobra, ko bo v Ljubljani potekal že četrti slovenski Pohod za življenje nerojenih otrok. O razlogih za to, da se ga udeležite in podprete vsako, tudi nerojeno življenje, smo se pogovarjali z voditeljico Uršo Cankar Soares.
Urša Cankar Soares (1984) je žena Nunu in mama trem otrokom, starim od enega do pet let. Po poklicu je pedagoginja montessori. Pred tremi leti je pustila poklic, ki ga je resnično rada opravljala, in namenoma ostala doma s svojimi otroki, da lahko od blizu opazuje njihov razvoj in preživi z njimi več časa sedaj, ko so v najnežnejših letih. To je zanjo izjemo dragoceno. Med tem časom doma pa je v njej zrasla želja po aktivnejši zaščiti najbolj nemočnih v naši družbi, otrok pred rojstvom.
DEMOKRACIJA: Najbolj ste znani kot slovenska voditeljica Pohoda za življenje …
Cankar Soaresova: Pohod za življenje, ki bo letos 1. oktobra, bo četrti v naši Sloveniji. Organizirali ga bomo, vse dokler ne bo vsako človeško življenje zaščiteno, dokler ne bo abortus postal nekaj tako nepredstavljivega, kot je nepredstavljivo, da bi uničili svojega že rojenega otroka. Razlike v resnici ni nobene, le da med nosečnostjo otroka ne vidimo, ker je skrit v telesu matere, v maternici, kjer raste. Gre za isto osebo pred rojstvom in po njem! Zadnji pohod nam ostaja v zelo lepem spominu. Ljudje so bili navdušeni nad preprostostjo dogodka. V resnici gre za zelo preprost koncept: pridemo skupaj s svojimi družinami, prijatelji in sporočimo ljudem, da je nerojeni otrok človek, zato mu pripada pravica do življenja. Ljudje so veseli, da lahko naredijo nekaj dobrega samo s tem, da pridejo. Morda se kdo sprašuje, čemu na tak način, kaj ni dovolj, da ozaveščamo ena na ena? Cilj tega dogodka je število ljudi. Če nas je veliko, pokažemo, koliko ljudi se ne strinja s splavom. Ker gre za množični dogodek, zato so mediji, ki bi nas sicer ignorirali, prisiljeni poročati o nas. In to je morda edina možnost, da bodo nekateri ljudje v naši državi vsaj enkrat letno slišali in prebrali kaj v prid nerojenim otrokom in njihovim staršem v stiski. Upamo, da je med njimi tudi kdo, ki se sooča z nezaželeno nosečnostjo ter potrebuje prave informacije in besedo upanja.
DEMOKRACIJA: 1. oktober se bliža – kakšen program boste imeli letos?
Cankar Soaresova: Res je, pohod se že veselo približuje, zato bom izkoristila priložnost in povabila vaše bralce, da se nam pridružijo. Res prisrčno vabljeni, da si rezervirate prvo soboto v oktobru in pridete dopoldne v Ljubljano – veseli vas bomo. Vsak izmed vas je pomemben, vsak udeleženec šteje. Program bo bogat in zanimiv. Potekal bo pod geslom: Enakopravnost se začne pred rojstvom. V naši družbi se veliko govori o enakopravnosti. Zakaj so otroci pred rojstvom iz tega izvzeti? – O tem želimo tokrat razmišljati. Letos smo si zadali tudi cilj, da nihče ne bi prišel na Pohod za življenje sam, temveč s svojimi prijatelji, s skupino, v kateri se dobro počuti. Če pridemo skupaj, je vse lažje in lepše. Zato povabite svoje zakonske, birmanske, košarkarske ali katerekoli skupine obiskujete. Pridite skupaj. Želimo si namreč, da tisti, ki jih bomo srečali na ulicah Ljubljane, vidijo, da nam je lepo skupaj. Da se imamo fajn in da to ni klasični protest, pač pa, da je to pohod veselja, pohod petja, kraj srečanja z ljudmi, ki so nam blizu, s katerimi imamo nekaj skupnega. In kaj je lepše, kot deliti prepričanje, da je vsak človek, vključno s še nerojenimi, dragocen in da si zasluži živeti?
DEMOKRACIJA: Kako potekajo takšni pohodi v tujini; v katerih državah?
Cankar Soaresova: Prav taki, kot pri nas, so Pohodi za življenje po vsem svetu. To ni slovenski izum. Potekajo v več kot 50 državah po vsem svetu, v vseh večjih prestolnicah. V maju smo z ekipo obiskali zagrebški pohod, kjer smo bili čudovito sprejeti. Bilo je štirinajst tisoč ljudi. Imela sem kratek nagovor, ki je bil Hrvatom dragocena opora v času hrvaško-slovenskega primera, zato ne dvomim, da bomo letos imeli tudi pri nas mednarodno udeležbo. Morate pa vedeti, da na svetu ni shoda, ki bi zbral več ljudi v zaščito temeljnih človekovih pravic, kot je Pohod za življenje v Ameriki, v Washingtonu DC.
DEMOKRACIJA: Kaj vas je spodbudilo, da ste na tem področju tako aktivni?
Cankar Soaresova: Ko sem pred tremi leti, v času porodniške, na internetu prišla v stik s pričevanji žensk po splavu, me je to tako prevzelo, da sem v enem letu pregledala zagotovo okoli sto podobnih zgodb. Drug za drugim so mame in očetje izlivali svoje obžalovanje. Na prste ene roke bi lahko preštela tiste, ki so rekli, da splava ne obžalujejo. Spoznanje, da splav ženske tako zelo spremeni, rani in ohromi, me je spodbudilo, da sem bolj raziskovala. Prvič sem si ogledala postopek splava in bila zgrožena. Prvič sem se seznanila s številkami po svetu in v Sloveniji. Med štirideset in šestdeset milijonov otrok na leto po vsem svetu je splavljenjih! To pomeni do sto dvajset milijonov ranjenih staršev na leto. In ko sem hkrati gledala svojo prelepo dojenčico, kako popolna je, da ima prav vse, le pomanjšano, me je to do solz ganilo. Koliko njej podobnih konča na tako krut način! Ko sem razmišljala, kaj lahko naredim, kako lahko kaj pripomorem, da se ta morija ustavi, je prišlo povabilo v ekipo Pohoda za življenje, kjer sem prepoznala svoje mesto delovanja. V ekipi imamo še nekaj prostora – če kdo želi pomagati, pa ne ve kako, se lahko pridruži. Dobrodošli, da se nam pridružite!
Več si lahko preberete TUKAJ.
Lucija Kavčič / Demokracija.si
