V ponedeljek, 7. junija, so bili slovenski škofje na svečanem kosilu pri predsedniku Pahorju, ki ga je priredil v čast tridesetletnici osamosvojitve Slovenije. Predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore in predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor sta ob koncu podala skupno izjavo. Navajamo jo v nadaljevanju.
Sogovornika sta ocenila, da je po tridesetih letih prav in mogoče oceniti pot, ki jo je prehodila Slovenija v tem času ter skupaj premisliti o naših uspehih, dosežkih in nadaljnjih stremljenjih. Zlasti v težkih časih kriz, prav zdaj zdravstvene, pa tudi socialne, gospodarske in povsem človeške, razmišljamo tudi o povsem temeljnih zadevah življenja in bivanja, ugotavljamo, kako pomembne so osnovne vrednote človečnosti, solidarnosti in sožitja.
Delovati moramo skupaj, kot smo na začetku naše države, pred tridesetimi leti, ko je imela Komisija za pravičnost in mir pomembno vlogo pri demokratizaciji in zavzemanju za človekove pravice, nadškofa Šuštarja pa se bomo vedno spominjali kot človeka dialoga ter po zaslugah pri mednarodnem priznanju naše države.
Ob tem sta se predsednik republike in nadškof spomnila podpore papeža Janeza Pavla II. ter pomembne vloge Svetega sedeža, ki je med prvimi državami priznal našo državo. Menila sta, da bi bilo imenitno, ko bi lahko sedanji papež Frančišek v kratkem obiskal Slovenijo in ocenila, da bo za to nekaj ustreznih priložnosti – ena je letošnja 40. obletnica Stične mladih, katere častna pokrovitelja sta predsednik Pahor in nadškof Zore.
Sogovornika sta ocenila, da je država zlasti v zadnjem desetletju veliko storila za spravo in preseganje narodnega razkola. Predsednik Pahor se je nadškofu Zoretu in katoliški cerkvi posebej zahvalil za sodelovanje in podporo pri izvedbi pietetnega prenosa posmrtnih ostankov žrtev iz Hude jame in njihovega pokopa v Spominskem parku Dobrava ter nato pri otvoritvi Spomenika žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtvam v Ljubljani, ki je zdaj osrednje državno spominsko obeležje žrtvam vojn in povojnih dogodkov, ki so prizadeli slovenski narod.
Sogovornika sta se strinjala, da se je v času samostojne države Slovenije med obema institucijama oblikovalo sodelovanje, za katero si želimo, da bi se nadaljevalo in nadgrajevalo, zlasti na kulturnem, vzgojno izobraževalnem ter dobrodelnem in humanitarnem področju, pa tudi pri skrbi za sakralno kulturno dediščino našega naroda.
Vir: Urad predsednika Republike Slovenije
C. R.