Vest o Ruinijevi smrti »v meni prebuja občutke globokega sočutja in hvaležnosti Gospodu za dar tega cenjenega moža Cerkve«, je zapisal papež Leon XIV. Kardinal je »velikodušno opravljal svojo službo, najprej v škofiji Reggio Emilia-Guastalla na različnih področjih apostolata, nato kot pomožni škof« in vse svoje dolgo življenje je služil tej škofiji in italijanski Cerkvi. Papež je vsem škofom, duhovnikom in vsem vernikom izrazil svojo bližino in sožalje ob smrti človeka, »okrepljenega z globoko vero, ostro inteligenco in daljnosežno vizijo«.
Kardinal Ruini se je rodil leta 1931 v Sassuolu v osrednji Italiji. Leta 1954 je prejel mašniško posvečenje. Leta 1983 je postal pomožni škof škofije Reggio Emilia. Leta 1991 ga je za kardinala imenoval papež Janez Pavel II. Istega leta je postal generalni vikar rimske škofije in nadduhovnik papeške bazilike sv. Janeza v Lateranu. Spominjajo se ga kot idejno ostrega, a do nasprotnikov vljudnega človeka, saj je vodil pomembne boje pri vprašanjih življenja, družine in sekularizma, obenem pa si je prizadeval, da bi v nacionalno kulturo znova zasidral katoliško pričevanje. Kot pravijo poznavalci, je pogosto zavzemal odločna in vplivna stališča do družbenih in moralnih vprašanj, zaradi česar je slovel kot oseba, ki je pomagala oblikovati cerkveno in politično mnenje. Zaradi tega je denimo spodletel poskus, da bi Italija bolj liberalizirala zakonodajo glede umetne oploditve.
Komisija o Medžugorju je presenetila marsikoga
Pomagal je tudi papežu Benediktu XVI. Slednji ga je leta 2010 imenoval za predsednika komisije, ki se je ukvarjala s primerom Medžugorje. Omenjena komisija je priznala sadove Medžugorja in vplivala na to, da je papež Frančišek kasneje imenoval stalnega apostolskega vizitatorja v tem kraju. To nalogo sedaj opravlja nadškof Aldo Cavalli. Kasneje je Sveti sedež tudi odpravil prepovedi, vezane na uradno organizacijo romanj v Medžugorje, čeprav preiskava še traja.
Točni izsledki preiskave, ki ji je opravila t. i. Ruinijeva komisija, sicer niso znani, je pa komisija leta 2014 objavila, da je treba prvih sedem prikazovanj, ki so se zgodila med 24. junijem in 3. julijem 1981 šteti za resnične. Komisija je skoraj soglasno glasovala za resničnost teh dogodkov. Deset članov in trije strokovnjaki so izrazili pozitivno mnenje proti le dvema negativnima glasovoma, piše spletna stran Društva prijateljev Medžugorja “Mir”.
Komisija, ki jo je vodil kardinal Ruini, je bila dejansko podrejena neposredno papežu in ne kongregaciji za nauk vere, ki jo je takrat vodil Gerhard Ludwig Müller, ki sicer ni bil naklonjen Medžugorju. Je bila pa ustanovitev nove komisije precejšnje presenečenje, saj je do tedaj veljalo, da je bila izjava jugoslovanske škofovske konference iz leta 1991, češ da v Medžugorju ni nadnaravnih pojavov, tudi stališče Svetega sedeža. Čeprav je tudi papež Benedikt XVI. veljal za dokaj zadržanega do Medžugorja (namigovali so celo, da je razglasil Medžugorje za “hudičevo prevaro”, a se je izkazalo, da je bila informacija lažna), pa je vendarle ohranil določeno mero odprtosti in je leta 2010 tedanjega mostarskega škofa Ratka Perića razrešil bremena preiskovanja medžugorskega fenomena ter ustanovil novo komisijo, ki je nato presenetila marsikoga.
G. B.
