Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani 18. marca 2026:
“Dragi otroci, nikoli ne pozabite, kako velika je Božja ljubezen. Po tej ljubezni sem tudi jaz z vami. Ne pozabite, kako veliko je Njegovo usmiljenje. Po tem usmiljenju vam jaz kažem pot do resnične sreče in popolnega miru. To je pot k mojemu Sinu. Zato, otroci moji, se s popolnim zaupanjem prepustite mojemu Sinu in ne bojte se. Ne bojte se prihodnosti, ker ta v celoti pripada volji mojega Sina.
Zato, otroci moji, odpovejte se vsemu, kar vas oddaljuje od mojega Sina: lažni sreči, lažnemu upanju, lažnemu sijaju. Zaupajte mojemu Sinu. Povejte mu o svojih bolečinah, trpljenju, željah in upanju. Občutili boste Njegovo ljubezen in Njegov blagoslov. Hvala vam.”
Vidkinja Mirjana Dragičević Soldo ima vsako leto letno videnje 18. marca, na svoj rojstni dan. Kar sicer ni povezano. Za zdaj svetu ni razodeto, zakaj prav ta datum. Gre sicer za teden dni pred praznikom Gospodovega oznanjenja. 25. dan v mesecu ima pomembno vlogo. Na ta dan praznujemo božič, pa praznik Gospodovega oznanjenja, na ta dan tudi praznujemo obletnico prvega Marijinega prikazovanja v Medžugorju. In spomnimo: Slovenija se je osamosvojila na deseto obletnico medžugorskih prikazovanj. Teden dni po tem sporočilu bo prišlo sporočilo po vidkinji Mariji Pavlović. Vsako od teh sporočil nas usmerja k življenju po evangeliju.
Marija, Kraljica miru, tu predstavlja Boga kot tistega, ki je ljubeč in usmiljen do nas. Svojo ljubezen do nas izraža tudi preko Jezusove matere. Spomnimo se Jezusovega umiranja na križu: tam je stala tudi Marija, njegova mati. Preden je umrl, jo je izročil v varstvo Janezu, s tem pa simbolno vsem nam. Na drugi strani je Materi izročil vse človeške sinove in hčere, naj jim bo Mati. “Žena, glej, tvoj Sin – Sin, glej, tvoja Mati.” S tem je Mariji dal posebno poslanstvo, tudi v času po izteku njenega zemeljskega življenja. “Tvoja Mati nas spremlja na poti življenja.” Tako se glasi vzklik pred pozdravom miru pri maši na Marijine praznike. Marija nam daje zgled in hkrati prosi za nas, da bi rastli v svetosti. Ne usmerja nas k sebi, pač pa k Jezusu.
Postni čas je tudi priložnost za to, k čemur nas kliče Marija: da se odpovemo temu, kar nas oddaljuje od Jezusa. Da mu zaupamo in se ne ukvarjajmo s strahom pred prihodnostjo. To je pogosta skušnjava pri kristjanih. Če na eni strani iščemo lažno srečo in blaginjo ter se prepustimo skušnjavi vpogleda v prihodnost (vedeževalke!), je s tem velikokrat povezan prav strah. V sebi čutimo negotovost, ker ne zaupamo dovolj Bogu. Ker ga morda preslabo poznamo, ker premalo beremo in poslušamo božjo besedo.
Marija nas vabi, naj bomo z njenim Sinom Jezusom zaupno prijateljski. Vabi nas k osebnemu odnosu z Njim. Jezus ni nek oddaljeni Bog. Je podoba nevidnega Boga – a kdor vidi njega, vidi Očeta. Zato smemo govoriti z Njim, lahko mu zaupamo svoje strahove. To je zelo pomembno za naše krščansko življenje. Marija nas tako vabi, naj bomo resnični evangelijski kristjani – ne zgolj “kulturni kristjani”, ki svojo krščansko identiteto gradijo zgolj na področju navad. Biti evangelijski kristjan pomeni nekaj več – biti z Jezusom, imeti odnos z Njim. In se pustiti, da nas Jezus spreminja. Če mu to dopustimo, rastemo v svetosti. Spreobrnjenje se namreč začne pri meni. Ne čakajmo na druge.
G. B.
