Sinoda o sinodalnosti 2021 – 2023 v prvi fazi poteka na krajevni ravni v škofijah, župnijah in cerkvenih skupnostih po vsem svetu. Glavni namen je poslušanje različnih glasov na terenu, da bi vsakdo lahko kaj prispeval v posvetovanju vesoljne Cerkve. Smernice za prvo fazo posvetovanja so obsežene v Pripravljalnem dokumentu in Vademekumu. V tem in drugih člankih objavljamo izbrane izseke iz obeh dokumentov, ki imajo poseben praktičen pomen za izvedbo posvetovanja.
Temeljno vprašanje
(Pripravljalni dokument št. 26 in 30)
Temeljno vprašanje v sinodalnem posvetovanju Božjega ljudstva je naslednje:
Sinodalna Cerkev v oznanjevanju evangelija »hodi skupaj«: Kako se ta »skupna hoja« danes uresničuje v vaši krajevni Cerkvi? H katerim korakom nas vabi Sveti Duh, da bi v tej »skupni hoji« rasli?
Če želite odgovoriti na to vprašanje, vas vabimo, da:
a) se vprašate, katere izkušnje v vaši krajevni Cerkvi vam to temeljno vprašanje prikliče v spomin;
b) še enkrat poglobljeno preberete te izkušnje in razmislite, česa se lahko ob teh izkušnjah veselite; na katere težave in ovire ste ob njih naleteli; katere rane so se znova odprle; do katerih spoznanj ste prišli;
c) naberete sadove, ki jih boste delili: Kje sredi teh izkušenj odmeva glas Svetega Duha? Kaj nas prosi? Katere točke je treba potrditi, kakšne spremembe se obetajo, katere korake je treba narediti? Kje zaznamo soglasje? Katere poti se odpirajo za našo krajevno Cerkev?
10 tematskih jeder za preučevanje
[…] V nadaljevanju navajamo deset tematskih jeder, ki izražajo različne vidike »živete sinodalnosti«. Prilagoditi jih bo treba različnim krajevnim okoliščinam in jih občasno dopolniti, razložiti, poenostaviti in poglobiti, pri tem pa posebno pozornost namenjati tistim, ki imajo več težav pri sodelovanju in odzivanju. […]
I. TOVARIŠI NA POTI
V Cerkvi in družbi smo drug ob drugem na isti poti. Kdo v vaši krajevni Cerkvi »hodi skupaj«? Kdo je del tega, čemur pravite »naša Cerkev«? Kdo nas prosi, naj hodimo skupaj? Kdo so tovariši zunaj cerkvenega dosega? Katere osebe ali skupine so ostale na obrobju, izrecno ali dejansko?
II. POSLUŠATI
Prvi korak je poslušanje, za kar je treba brez predsodkov odpreti um in srce. Koga »mora« naša krajevna Cerkev »poslušati«? Kako poslušamo laike, zlasti mlade in ženske? Kako vključujemo prispevek posvečenih mož in žena? Koliko prostora namenimo glasu manjšin, zavrženih in izključenih? Ali prepoznamo predsodke in stereotipe, ki nas pri poslušanju ovirajo? Kako poslušamo družbeni in kulturni kontekst, v katerem živimo?
III. SPREGOVORITI
Vsi so povabljeni k pogumnemu in neustrašnemu govoru (gr. parresia), torej z vključevanjem svobode, resnice in ljubezni. Kako spodbujamo svobodnega in pristnega duha komunikacije v skupnosti in njenih sestavnih delih, brez dvoličnosti in preračunljivosti? Kaj pa v odnosu do družbe, katere del smo? Kdaj in kako lahko povemo, kaj nam je pomembno? Kako deluje odnos z medijskim sistemom (ne samo s katoliškimi mediji)? Kdo govori v imenu krščanske skupnosti in kako te ljudi izbiramo?
IV. PRAZNOVATI
»Skupna hoja« je mogoče le, če temelji na skupnem poslušanju Božje besede in obhajanju evharistije. Kako molitev in liturgično obhajanje navdihujeta in usmerjata našo »skupno hojo«? Kako navdihujeta najpomembnejše odločitve? Kako spodbujamo dejavno sodelovanje vseh vernikov v bogoslužju in izvrševanju posvečevalne službe? Koliko prostora je namenjenega opravljanju služb lektorja in akolita?
V. SOODGOVORNI V POSLANSTVU
Sinodalnost je v službi poslanstva Cerkve, h kateremu so poklicani vsi njeni člani. Kako so krščeni poklicani k dejavni udeležbi v poslanstvu misijonarskih učencev? Kako skupnost podpira svoje člane, ki se zavzemajo za služenje v družbi (družbena in politična zavzetost, v znanstvenem raziskovanju in poučevanju, v spodbujanju socialne pravičnosti, v zaščiti človekovih pravic in v skrbi za skupni dom itd.)? Kako jim pomaga, da te naloge izpolnjujejo kot poslanstvo? Kako poteka razločevanje v odločitvah, povezanih s poslanstvom, in kdo sodeluje pri tem? Kako ste vključili in prilagodili različna izročila, ki predstavljajo dediščino mnogih Cerkva, zlasti vzhodnih, glede na sinodalni slog in z vidika učinkovitega krščanskega pričevanja? Kako poteka sodelovanje na ozemljih, kjer so navzoče še druge Cerkve sui iuris?
VI. DIALOG V CERKVI IN V DRUŽBI
Dialog je pot vztrajnosti, ki vključuje tudi tišino in trpljenje, ki pa je sposobna zbrati izkušnje oseb in ljudi. Kateri so kraji in načini dialoga v naši krajevni Cerkvi? Kako se lotevamo razhajanj v viziji, konfliktov in težav? Kako spodbujamo sodelovanje s sosednjimi škofijami, z redovnimi skupnostmi in med njimi na našem območju, z laičnimi združenji in gibanji ter med njimi itd.? Kakšne izkušnje v dialogu in skupnem prizadevanju imamo z verniki drugih religij in z neverniki? Kako se Cerkev pogovarja in uči od drugih družbenih sektorjev: sveta politike, ekonomije, kulture, civilne družbe, revnih …?
VII. Z DRUGIMI KRŠČANSKIMI VEROIZPOVEDMI
Dialog med kristjani različnih veroizpovedi, ki jih združuje en krst, ima posebno mesto na sinodalni poti. Kakšne odnose imamo z brati in sestrami drugih krščanskih veroizpovedi? Na katerih področjih? Katere sadove smo nabrali ob tej »skupni hoji«? Katere težave se pojavljajo?
VIII. OBLAST IN SODELOVANJE
Sinodalna Cerkev je sodelujoča in soodgovorna. Kako določamo cilje, ki jih želimo doseči, pot, po kateri jih bomo dosegli, in korake, ki jih moramo narediti? Kako se v naši krajevni Cerkvi izvaja oblast? Katere prakse timskega dela in soodgovornosti imamo? Kako se spodbujata služenje laikov in prevzemanje odgovornosti s strani vernikov? Kako delujejo sinodalni organi na ravni krajevne Cerkve? Imajo rodovitne izkušnje?
IX. RAZLOČEVATI IN ODLOČATI
V sinodalnem slogu se odločitve sprejemajo z razločevanjem, ki temelji na soglasju, to pa izhaja iz skupne poslušnosti Duhu. S katerimi postopki in metodami skupaj razločujemo in sprejemamo odločitve? Kako jih lahko izboljšamo? Kako spodbujamo sodelovanje pri odločanju v hierarhično strukturiranih skupnostih? Kako je razčlenjen postopek pripravljanja odločitve (ang. decision-making) s trenutkom sprejemanja odločitve (ang. decision-taking)? Kako in s katerimi orodji spodbujamo transparentnost in odgovornost (ang. accountability)?
X. VZGAJATI SE ZA SINODALNOST
Duhovnost skupne hoje je poklicana, da postane vzgojno načelo za oblikovanje človeka in kristjana, družin in skupnosti. Kako vzgajamo ljudi, zlasti tiste, ki imajo v krščanski skupnosti odgovorne vloge, da bi bili bolj sposobni »hoditi skupaj«, poslušati drug drugega in sodelovati v dialogu? Kakšno vzgojo ponujamo za razločevanje in izvajanje oblasti? Katera orodja nam lahko pomagajo prebrati dinamiko kulture, katere del smo, in kako ta vpliva na naš slog Cerkve?
Vir: SŠK
