Papež Frančišek je danes objavil novo apostolsko konstitucijo In Ecclesiarum Communione, s katero je prestrukturiral rimski vikariat ter okrepil vlogo škofovske konference in papeža pri odločitvah vikariata. Konstitucija bo začela veljati 31. januarja, poroča spletni portal Vatican news.
V skladu z novo konstitucijo mora biti papež v prihodnje vključen pri vseh pomembnih pastoralnih, upravnih in gospodarskih odločitvah. To omejuje delo kardinala vikarja, ki sedaj ne bo smel sprejemati pomembnih odločitev, ne da bi se pred tem posvetoval s papežem.
Ustanovljen bo nov nadzorni organ za finance, ki bo enkrat letno poročal papežu. Mandat osebja na vodstvenih položajih bo omejen na pet let, z možnostjo podaljšanja še za eno petletno obdobje. Ta omejitev pa ne bo veljala za kardinala vikarja, njegovega namestnika in pomožne škofe. Kot doslej lahko njihovo poslovanje preneha s papeževim dekretom.
Do sprememb prihaja tudi pri imenovanju novih duhovnikov. Po novem bodo ocenjene njihove duhovne, psihološke, intelektualne in pastoralne lastnosti ter morebitne izkušnje v prejšnji službi.
Konstitucija prav tako krepi vlogo škofovske konference, ki se bo sedaj sestajala vsaj trikrat na mesec, predsedoval pa ji bo papež. “Dnevni red za vsako srečanje mi mora biti poslan čim prej,” je dodal Frančišek.
Papež kot enega izmed ključnih razlogov za prestrukturiranje vikariata izpostavlja pomanjkanje verodostojnosti Cerkve. “Cerkev izgublja verodostojnost, ko je polna tistega, kar ni bistveno za njeno poslanstvo. Še huje je, če njeni člani – včasih celo tisti, ki so obdarjeni z avtoriteto – s svojim ravnanjem, ki je v nasprotju z evangelijem, povzročajo škandal,” je opozoril.
Konstitucija In Ecclesiarum Communione bo v veljavo stopila 31. januarja in bo nasledila konstitucijo nekdanjega papeža Janeza Pavla II. iz leta 1988.
STA
