»Benedikt XVI. je bil prerok odrešenja s tem tudi prerok lepote, ker je vse njegovo življenje in vse njegovo delo našlo smisel, središče in razlog v Jezusu Kristusu Odrešeniku.« To je pred dnevi zapisal v objavi na Twitterju msgr. Guido Marini, škof v Tortoni, ki je bil nekdaj ceremonier umrlega papeža Benedikta XVI. in nato nekaj let tudi pri papežu Frančišku.
Kot poroča portal News Italy24 Press, je škof Marini v torek, 3. januarja zvečer, v katedrali Santa Maria Assunta v San Lorenzu vodil mašo zadušnico za zaslužnega papeža Benedikta XVI., slednjemu je služil kot vodja papeškega bogoslužja sedem let in pol, imenovan je bil 1. oktobra 2007. Označil ga je za velikega, plemenitega in sodobnega pastirja. »O njem rad razmišljam kot o preroku odrešitve in lepote,« je dejal ob ocenjevanju njegove zapuščine. Po njegovo je papež Benedikt učil lepoto vere, Boga, ki je prijatelj in zaveznik, pa tudi lepoto razuma, ki se odpira veri, lepoto resnice, ki je Jezus, edini pravi protagonist našega življenja. Prav tako je poudarjal upanje in svobodo.
Žal pa svet kljub možnostim, ki jih ima na voljo za informiranje kot še nikoli doslej, ni dojel veličine človeka velike inteligence in iskrene vere, duhovnika in teologa globoke duhovnosti. Ta raztreseni svet ni bil sposoben razumeti ene od mnogih stvari, zaradi katerih je Benedikt XVI. edinstven in velik. Potem ko je bila maša v starem obredu, ki ni bila nikoli razveljavljena, dejansko ponovno obnovljena, je dovolil obhajanje maše po starem obredu in spodbujal njeno širjenje ter spodbujal spreobrnitev in vrnitev neštetih mladih in družin v Cerkev. Andrea Gagliarducci je tako opozarjal, da Benediktov cilj ni bil ustvarjanje nasprotja, ampak harmonije, kar je mogoče videti v številnih odločitvah, ki jih je sprejel kot papež. Tudi pri ponovni obuditvi predkoncilskega mašnega obreda ni iskal nasprotij, ampak želel doseči harmonijo med dvema različnima stališčema.
Dejstvo pa je, opozarja članek, da svet še dolgo ne bo dojel, kdo je bil v resnici Benedikt in da mu še vedno krivično pripisujejo držo konservativnega »velikega inkvizitorja«. Dejansko pa je bil daleč od tega. Kot prvi papež je začel uporabljati družbena omrežja, 12. decembra 2012 je objavil prvi zapis na twitterju. Kot prvi papež moderne dobe je odstopil in s tem podrl mit o konservativnosti. Soočil se je s kritiki Cerkve in v okrožnicah brez predsodkov spregovoril o ljubezni, tudi telesni. Občudoval ga je tudi ateistični filozof Jürgen Habermas, pa tudi matematik Piergiorgio Odifreddi, ki je dejal: »Moram priznati, da sem imel veliko predsodkov, ki jih ima človek pogosto, a ko sem nato prebral njegovo knjigo ‘Uvod v krščanstvo’, sem spremenil stališče. Pravzaprav mislim, da je bil Ratzinger, vsaj kar se mene tiče, velik teolog.« Tudi pri soočanju s spolnimi zlorabami je naredil veliko. Mnoge je s svojo karizmo navdušil.
C. R.
