Za romarje v Medžugorje je pater Slavko Barbarić znano ime. Vse od začetka prikazovanj je skoraj dvajset let služil romarjem in oblikoval to romarsko svetišče.
Rodil se je 11. marca 1946 v Dragićni, nedaleč stran od Medžugorja. Osnovno šolo je obiskoval v Čerinu, kjer je bil tudi sedež župnije, kjer je bil krščen. Zgodaj mu je umrl oče. Po končani osnovni šoli ga je župnik p. Umberto Lončar priporočil frančiškanskemu redu kot primernega kandidata. Obiskoval je jezuitsko gimnazijo v Dubrovniku, nato pa je odšel v noviciat v Humcu. Kasneje je študiral teologijo v Sarajevu in Schwazu na Tirolskem. V duhovnika je bil posvečen 19. decembra 1971.
Leta 1973 je naredil magisterij v Gradcu. Od 1973 do 1978 je deloval kot kaplan v Čapljini. V tem času je postal eden glavnih organizatorjev mladinske pastorale, med drugim je organiziral festival za mlade v Širokem Brijegu. Nato je spet odšel na študij. Leta 1982 je v Freiburgu dosegel doktorat iz religijske pedagogike. Vmes so se začela Marijina prikazovanja v Medžugorju, že jeseni 1981 je p. Slavko obiskal Medžugorje in se seznanil z vidci. Leta 1982 je v Medžugorju po končanem doktoratu postal kaplan. Od leta 1984 do 1990 je sicer vmes služil v Mostarju, Humcu in Blagaju, a je vedno ostal povezan z Medžugorjem, leta 1990 pa se je spet vrnil tja.
Pogosto je vodil večerno bogoslužje, molil molitve za ozdravljenje na duši in telesu, blagoslavljal nabožne predmete in informiral romarje o vsem, kar se dogaja v Medžgorju. Tekoče je govoril kar nekaj svetovnih jezikov, ki so mu omogočili sporazumevanje s praktično vsemi jezikovnimi skupinami, s katerimi se je srečeval pri svojem pastoralnem delu. V ranih jutranjih urah se je vzpenjal na Križevac in tam molil in meditiral. Ob povratku je po poti pobiral odpadke in smeti in tako redno vzdrževal čistočo. Nekaj dni pred svojo smrtjo se je sestal z županom občine Čitluk in se z njim dogovoril o zidavi novega doma za ostarele in obnemogle. V svoji oporoki je želel, da ljudje namesto vencev in sveč dajo svoj dar za pomoč otrokom-sirotam, ki so izgubili starše med vojno v Bosni in Hercegovini za skupnost Majčino selo. Bil je soustanovitelj radia Marija v Italiji, ki se je kasneje razširil po celi Evropi in ZDA. Vsakega 25. v mesecu je z veliko ljubeznijo, strokovnostjo in navdušenjem komentiral sporočilo, ki ga Marija daje celemu svetu po vidkinji Mariji Pavlovič-Lunetti.
Pater Slavko je izdal številne knjige, mnoge so bile prevedene v slovenski jezik. Organiziral je številne seminarje, predvsem sta postala znana seminar posta, molitve in tišine ter festival mladih, ki je del medžugorske identitete. V župnijo je pripeljal skupnost Cenacolo.
Jeseni 2000 je izvedel, da ga namerava škof premestiti iz Medžugorja čim dlje. To mu je predstavljajo veliko bolečino. Kot običajno vsak petek je tudi dne 24. novembra 2000 ob dveh popoldan vodil križev pot na Križevac v spremstvu faranov in številnih romarjev. Tisto popoldne je močno deževalo. Ko so prispeli na vrh, se je naenkrat razvedrilo in prikazalo se je sonce. Vsi prisotni so v smeri proti medžugorski cerkvi zagledali čudovito mavrico. Pater Slavko je podelil svoj zadnji blagoslov in ko je stopal mimo petnajste postaje postaje vstajenja, se je opotekel in se mrtev zgrudil ob petnajsti uri in petdeset minut. Umrl je v trenutku za posledicami srčne kapi.
Pater Svetozar Kraljević je ponesel njegovo truplo v dolino ob pomoči medicinskega osebja, ki ga je poklical na kraj dogodka. Še isti večer je pater Slavko ležal v kapelici levo od medžugorske cerkve. Pogrebne slovesnosti so se začele v nedeljo 26. novembra ob 14.00 uri popoldne, ko so ozdravljeni odvisniki iz komune Cenacolo prinesli krsto iz kapelice in jo položili pred zunanji oltar medžugorske cerkve. Slovesno somaševanje je vodil mostarski škof Ratko Perič. Pridigal je dolgoletni Slavkov sobrat, sedanji provincial hercegovske province in nekdanji medžugorski župnik pater dr. Tomislav Pervan. V svoji homiliji je med drugim povedal, da je bil pater Slavko vedno praznih žepov, ker je vse svoje imetje razdajal ubogim, in da nikoli ni dočakal zore v svoji sobici, ampak vedno na Križevcu na katerega je bil močno navezan. Ob šestnajsti uri in sedem minut je nepregledna množica krenila proti malemu pokopališču Kovaćica, ki je na poti med medžugorsko cerkvijo in Križevcem, kjer so se ob sedemnajsti uri pogrebne slovesnosti zaključile. Odslej tam počiva njegovo zemeljsko telo.
Dan po njegovi smrti, dne 25. novembra 2000, je vidkinja Marija Pavlović prejela redno sporočilo Kraljice miru. Takole pravi: “Dragi otroci! Danes, ko so vam nebesa na poseben način blizu, vas kličem k molitvi, da boste po molitvi dali Boga na prvo mesto. Otročiči, danes sem vam blizu in vsakega izmed vas blagoslavljam z mojim materinskim blagoslovom, da imate moč in ljubezen za vse ljudi, ki jih srečujete v vašem zemeljskem življenju in jim morete dajati božjo ljubezen. Radujem se z vami in bi vam rada povedala, da se je vaš brat Slavko rodil v nebesa in da prosi za vas. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.”
C. R.
