Prejšnji teden je odmevala novica, da naj bi ukrajinski predsednik Zelenski potem, ko je ukrajinska varnostna služba izvedla več racij po različnih samostanih, prepovedal delovanje t. i. Ukrajinske pravoslavne cerkve.
Vendar pa, kot poročajo viri iz Ukrajine in je na Twitterju pojasnil Ivan Verbitski, ni bilo ničesar prepovedano. Včeraj je bila namreč nedelja in v vseh njihovih cerkvah po Ukrajini so potekala bogoslužja brez kakršnih koli prekinitev (razen tam, kjer so se dogajali ruski vojaški napadi na cerkve ob napadih na ostalo civilno infrastrukturo).
Ivan Verbitski ob tem pojasnjuje, da pa je prišlo do odločitve, da ukrajinska vlada pripravi zakon o prepovedi vseh verskih organizacij ruskega izvora, kar je v sedanji genocidni vojni Rusije proti Ukrajini upravičeno. Težava je namreč v tem, da je tako imenovana Ukrajinska pravoslavna cerkev pravzaprav lokalna veja Ruske pravoslavne cerkve, ki je najvidnejša verska organizacija v Rusiji, ki od ruske države prejema ogromne donacije in privilegije v zameno za njeno ideološko delo. Patriarh Kiril, vodja ruske cerkve, celo opravičuje rusko invazijo na Ukrajino, češ da je treba preprečiti parado homoseksualcev v mestu Doneck. Ruske vojake je razglasil za svete mučence, duhovniki in menihi tako imenovane Ukrajinske pravoslavne cerkve že vse od leta 2014 (predvsem v samostanih) skrivajo ruske vojaške osebe in jim pomagajo. Ruski pravoslavni duhovniki spremljajo rusko vojsko v Ukrajini in blagoslavljajo njene vojake kljub njihovim vojnim zločinom in genocidnim dejanjem, ki jih izvajajo. Ukrajinska pravoslavna cerkev ima celo »šolo« mišljenja, da je enotnost Ukrajine in Rusije v eni državi božja volja, da nobena ukrajinska država ne bi smela obstajati in da kdor temu nasprotuje, nasprotuje Bogu, razkriva Ivan Verbitski, ki pravi še, da je pomembno omeniti, da je Ruska pravoslavna cerkev(RPC) v Sovjetski zvezi delovala pod neposrednim nadzorom KGB. Vsi škofje so bili agenti KGB in nihče ni mogel postati duhovnik brez odobritve KGB. Nauk RPC je sicer skrajno konservativen, vendar je to le zunanja fasada.
Politika uničevanja ukrajinske kulturne dediščine
Sedež Ruske pravoslavne cerkve (oziroma Ukrajinske pravoslavne cerkve) v Ukrajini je v Kijevsko-pečerski lavri, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, vendar ta cerkvena organizacija vztrajno krši zakonodajo o varstvu spomenikov in dejansko uničuje ukrajinsko kulturno dediščino. Ne gre za posamezne primere, poudarja Verbitski, gre za njeno politiko: »Uničujejo kulturne znamenitosti, parke in zelene cone po vsej državi, da bi zgradili svoje objekte. Iz zgoraj omenjene Lavre (samostana, op.p.) so celo izselili bolnišnico za ljudi s HIVom. Zato se je Zelenski ta teden odločil zaprositi ukrajinsko ministrstvo za kulturo, naj natančno preuči, ali ta Cerkev krši pogoje sporazuma, po katerem uporablja stavbe Kijevsko-pečerske lavre, ki so v lasti ukrajinske države.«
Kijevsko-pečerski samostan vodi »Mercedes«
Verbitski trdi še, da je vodstvo Ruske pravoslavne cerkve (oziroma Ukrajinske pravoslavne cerkve) močno skorumpirano. Metropolit, ki vodi Kijevsko-pečerski samostan, ima zaradi svoje strasti do dragih avtomobilov celo vzdevek »Mercedes«. In prav njega je, skupaj z manj kot deset drugimi duhovniki, prejšnji teden sankcioniral ukrajinski predsednik Zelenski. To je za Cerkev (RPC oziroma UPC) z deset tisoči duhovnikov manj kot nič. Med sankcioniranimi je še nekdanji proruski poslanec v ukrajinskem parlamentu, ki je hkrati tudi diakon z velikim vplivom v RPC/UPC in ki je ozemlje Ukrajine zapustil že takoj začetku obsežne ruske invazije 24. februarja letos. Vse druge sankcionirane osebe so cerkveni voditelji z ozemelj, ki jih je okupirala Rusija (predvsem s Krima), ki so močno pomagali ruskim okupacijskim upravam. Cerkveni voditelji RPC/UPC so bili prisotni (eden od njih je celo sedel poleg Kadirova) na septembrski slovesnosti priključitve štirih ukrajinskih regij v Kremlju. Tudi ti ljudje še niso bili sankcionirani.
Škof Nikita
Pred pol leta je tako imenovana Ukrajinska pravoslavna cerkev imela svoj zbor in se pretvarjala, da se je odločila osamosvojiti od svoje matične ruske cerkve. Težava je v tem, da tudi po šestih mesecih po zboru niso objavili besedila spremenjenega statuta. Različica statuta, ki je pricurljala v javnost, še vedno navaja interne dokumente Ruske pravoslavne cerkve kot glavno podlago za delovanje tako imenovane Ukrajinske pravoslavne cerkve. Od tod torej odločitev Zelenskega, da natančno preuči ta statut, da bi ugotovil, ali so še vedno del Ruske pravoslavne cerkve, pojasnjuje Verbitski in nadaljuje: »Naj vam povem še eno zgodbo o tej Cerkvi. Ukrajinska varnostna služba je pred nekaj tedni preiskala nekatere cerkvene upravne zgradbe v Černivcih, kjer so skrivali ruske propagandne materiale. Na kraju samem so naleteli duhovnika pri dejanju, zalotili so ga med spolnim odnosom s 17-letnim fantom. Kakšen je bil odziv te Cerkve? Omenjeni duhovnik je bil posvečen v škofa. Spoznajte njegovo ekscelenco, škofa Nikito. Konec zgodbe. Žal je treba razkriti še več dejstev. Obred posvetitve v škofa je na primer vodil vodja tako imenovane Ukrajinske pravoslavne cerkve, Onufrij. Znan je po tem, da je genocid – golodomor Ukrajini, to umetno povzročeno smrtonosno lakoto, označil za božjo kazen za Ukrajince. Poleg tega se je Onufrij pred nekaj leti udeležil dogodka v ukrajinskem parlamentu. Sledil je trenutek tišine v čast padlim ukrajinskim vojakom, vendar ta tip ni hotel vstati in je bil edina oseba, ki je sedela, medtem ko je vseh ostalih štiristo ljudi vstalo.«
Pravoslavna cerkev Ukrajine ali Ukrajinska pravoslavna cerkev (MP)? –
Poleg tega je močno sporno tudi to, piše Verbitski, da tako imenovana Ukrajinska pravoslavna cerkev neodvisne Pravoslavne cerkve Ukrajine (prave ukrajinske pravoslavne cerkve) sploh ne priznava za Cerkev in razglaša, da je sodelovanje pri njenih bogoslužjih greh. In kljub temu je ekumenski patriarh, “prvi med enakimi” voditelji različnih nacionalnih pravoslavnih cerkva, priznal Ukrajinsko pravoslavno cerkev (podaljšek Ruske pravoslavne cerkve) kot edino legitimno pravoslavno cerkev v državi. Ruska pravoslavna cerkev je celo poskušala prepričati druge nacionalne pravoslavne cerkve, naj ne priznajo Pravoslavne cerkve Ukrajine. Ruska pravoslavna cerkev je povrhu vsega prekinila vse vezi in komunikacijo z vsemi drugimi nacionalnimi cerkvami, ki so priznale neodvisno Pravoslavno cerkev Ukrajine. Zanje je pomembno, da obdržijo nadzor nad Ukrajino prek svoje lokalne podružnice, tako imenovane Ukrajinske pravoslavne cerkve. Zakaj? Ker je to del služenja ruske cerkve ruski državi, pojasnjuje Ivan Verbitski. Njihova naloga je legitimirati rusko agresijo in ruski nadzor nad Ukrajino. Obstoj tako imenovane Ukrajinske pravoslavne cerkve je orodje za dosego tega cilja.
Prepoved podaljšane roke Ruske pravoslavne cerkve
Zato morebitna prihodnja prepoved te cerkvene organizacije (Ukrajinske pravoslavne cerkve) ne bo prepoved vere (religije) kot take, temveč prepoved upravne strukture, ki je povezana z Rusko federacijo (ki jo celo nadzira in uporablja), torej državo, ki bije genocidno vojno proti Ukrajini. Ta upravna struktura ni legitimna niti po pravoslavnem kanonskem pravu zaradi obstoja neodvisne Pravoslavne cerkve Ukrajine.
Ob koncu naj pojasnimo, da prihaja do zmede zaradi imen. V Ukrajini obstajata dve pravoslavni cerkveni organizaciji – prva, ki podpira neodvisno državo Ukrajino, se imenuje neodvisna Pravoslavna cerkev Ukrajine, druga pa je del Ruske pravoslavne cerkve ter njena podaljšana roka in se imenuje Ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarhata, in če se zadnji del imena izpusti, sta imeni zelo podobni in ju je zelo lahko zamenjati, posebno, če se ne pozna ozadja.
C. R.
