Dan po 8. maju 2025, ko je katoliška Cerkev dobila 267. Petrovega naslednika, se že vrstijo ugibanja in razkrivanja, kdo je pravzaprav novi papež Leon XIV.
Robert Francis Prevost 14. septembra 1955 v Chicagu v ZDA, torej na praznik povišanja svetega križa, kot tretji otrok v družini Prevost. Ima namreč še dva starejša brata, Johna in Louisa. Oče Louis Marius je bil veteran druge svetovne vojne in potomec francoskih ter italijanskih priseljencev. Mati Mildred pa je bila prav tako potomka priseljencev in sicer iz Dominikanske republike ter kreolske (tj. francoske) manjšine v Lousiani v ZDA. Priimek Prevost je francoskega izvora in izhaja iz latinske besede “praepositus” (predpostavljeni, predstojnik), iz te besede izhaja tudi naša beseda “prošt”, ki največkrat pomeni predstojnika stolnega ali kolegiatnega kapitlja.
Matematika še pred teologijo
Odraščal je sicer v Doltonu, južnem predmestju Chicaga, v župniji Marijinega vnebovzetja, kjer je tudi ministriral, hodil v šolo in pel v zboru. Nato se je vpisal v avguštinsko malo semenišče v Hollandu v Michiganu, zvezni državi, ki jo je s svojim misijonarskim delovanjem zaznamoval tudi slovenski svetniški škof Friderik Baraga. Robert Prevost se je v študiju na tamkajšnji gimnaziji zelo izkazal kot nadpovprečno nadarjen semeniščnik.
Vendar pa ni takoj odšel v “pravo” semenišče. Leta 1977, štiri leta po koncu šolanja v Michinganu, je diplomiral iz matematike na avguštinski univerzi Villanova. Nato je vstopil k avguštincem ter nadaljeval s študijem teologije v Chicagu in ga zaključil leta 1982, ko je bil v Rimu posvečen v duhovnika – posvetil ga je belgijski nadškof Jean Jadot, ki je bil pred tem apostolski nuncij v ZDA. Vmes je leta 1981 položil večne zaobljube v Redu sv. Avguština. Nadaljeval je s študijem v Rimu na Papeški univerzi sv. Tomaža Akvinskega, kjer je najprej dosegel licenciat, nato pa leta 1987 še doktorat iz cerkvenega prava in sicer s področja redovnega prava, nanašajoč se na vlogo priorja v avguštinskem redu. Zanimivo je, da je ves čas teološkega študija v Chicagu tudi poučeval matematiko in fiziko na srednji šoli sv. Rite Kasijske v Chicagu. S papežem Frančiškom ga tako druži tudi bližina z naravoslovnimi vedami, prejšnji papež je namreč pred vstopom v duhovništvo diplomiral iz kemijske tehnologije.
Misijonska leta v Peruju
Leta 1985 je odšel na avguštinsko misijo v Peru, kjer je večino časa deloval v Trujilliu. Tam je vodil avguštinsko semenišče in poučeval cerkveno pravo, bil pa je tudi sodnik regionalnega cerkvenega sodišča ter župnik na obrobju mesta. Že takrat se je pogumno zavzemal tudi za socialno pravičnost ter proti politični korupciji in terorističnem nasilju, najprej v dobi, ko je v Peruju vladal predsednik japonskih korenin Alberto Fujimori. Njemu nasprotna pa je bila skrajno levičarska gverilska skupina Sijajna pot. Obe strani sta v državi zagrešili zločine, zato je bil Robert Prevost kritičen do obeh – vendar ne na “vsegliharski” način. Zavedal se je, da skrajnosti ponavadi “hranita” druga drugo.
Iz Peruja v Chicago in Rim, nato …
Leta 1998 je bil Prevost izvoljen za provinciala avguštincev v provinci, ki ima sedež v Chicagu. Tri leta kasneje pa se je spet preselil v Rim, saj je postal generalni prior avguštinskega reda in to službo opravljal dvanajst let. Leta 2013, tistega leta, ko je Benedikta XVI. nasledil Frančišek, se je spet vrnil v Chicago in prevzel službo provincialnega vikarja in vodje formacije v samostanu sv. Avguština. Ne za dolgo, kajti papež Frančišek ga je že naslednje leto imenoval za škofa, namreč za apostolskega administratorja škofije Chiclayo v Peruju. Službo rednega ordinarija v tej škofiji pa je prevzel šele leta 2015, ko so mu oblasti v Peruju podelile perujsko državljanstvo. Ker ima delno korenine iz Dominikanske republike, so k njegovemu priimku dodali še materin dekliški priimek Martínez. Kasneje je za kratek čas kot apostolski administrator vodil tudi škofijo Callao v okrožju Lima (prestolnica Peruja).
Boj s spolnimi zlorabami
Njegova škofovska pot v Peruju je trajala deset let. Že leta 2021 se je mudil na zasebni avdienci pri papežu Frančišku, ki ga je že pred tem vključil v delo kongregacije za duhovnike, nato pa še v kongregacijo za škofe. Škof Prevost je želel ostati v Peruju, tudi zaradi bližine s tamkajšnjimi prebivalci, zlasti v času velike krize, ki so sprožile proteste. Toda papež Frančišek ga je vendarle želel imeti na čelu kongregacije za škofe. Tudi zaradi njegovega postopanja v zvezi s spolnimi zlorabami. V času, ko je bil provincialni prior, se je prvič soočil s spolno zlorabo, ki jo je zagrešil eden od članov province, v času, ko je bil generalni prior, pa so zaradi podobnih obtožb odstavili ravnatelja ene od avguštinskih srednjih šol v ZDA. Ko je postal škof v Peruju, pa se je soočil z obtožbo, da ni dovolj pozorno ravnal do žrtev spolne zlorabe s strani dveh duhovnikov škofije, ki jo je vodil. Izkazalo pa se je, da je šlo pri obtožbah tudi za maščevanje, ker se je tedanji škof Prevost zavzel za preiskavo zlorab, zaščiti žrtev in pregonu storilcev iz družbe Sodalicij (Sodalitium) krščanskega življenja, apostolski družbi, ki je nastala v Peruju in jo je sedaj že pokojni papež Frančišek letos razpustil na podoben način kot nam bolj znano žensko skupnost Loyola. Imenovanje Prevosta za prefekta dikasterija za škofe so mnogi razumeli kot priznanje papeža Frančiška, da se je Prevost na zlorabe odzval ustrezno, kar so potrdili tudi nekateri perujski novinarji.
“Nekega dne boš papež.”
Osem mesecev po tem imenovanju je Prevost postal tudi kardinal. Kot kardinal-diakon je postal prvi titularni zaščitnik avguštinske cerkve sv. Monike v Rimu (mimogrede, sv. Monika je bila mati sv. Avguština, ki je dolga leta s solzami prosila Boga za sinovo spreobrnjenje). Februarja letos pa je napredoval v kardinala-škofa in naslovnega škofa Albana. Tri mesece kasneje, na včerajšnji dan, pa ga je večina kardinalov v četrtem krogu izvolila za papeža.
Njegov rodni brat Louis je takoj po konklavu obujal spomine na otroštvo, ko je mali Robert kazal nagnjenje k duhovniškemu poklicu: “Ves čas smo ga dražili – nekega dne boš papež. Tudi sosedje. Šestdeset in nekaj let kasneje smo tukaj.”
G. B.
