foto: Pixabay

Božja beseda zadnje nedelje (TUKAJ) je morda kot nalašč za premislek o tem, kje je dejansko moj zaklad in katere so življenjske prioritete vsakega od nas. Že naslednjo nedeljo pa nas čaka nadaljevanje te teme: “Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.” Torej, srce oz. duh človeka se izkaže prav po tem, kaj je v njegovih očeh največji zaklad.

Seveda lahko ta beseda marsikoga spravi v neroden položaj. Dandanes se tudi marsikateri katoličan spotika ob “nesramno bogato” Cerkev. Kar je sicer dokaj stereotipna oznaka iz vrst borbenega ateizma. Privlačna pa je zato, ker ob njej ni treba kaj dosti razmišljati. V dobi šibke bralne kulture, ko bralstvo na družbenih omrežjih na spletu ne razume niti najbolj preprostih sarkazmov niti satire (ker povprečen bralec prebere samo naslov in je že prepričan, da je dovolj informiran), smo še posebej nagnjeni k temu, da se zadovoljimo z instant informacijami.

Koliko je Cerkev realno bogata? Nekateri bodo pozorni samo na materialno bogastvo: denar, delnice, morda celo zlate palice, pa dragoceni cerkveni predmeti, umetnine, pa navsezadnje tu in tam kakšno bolj luksuzno bivališče ali avtomobil posameznih duhovnikov. Na duhovno bogastvo pa bo seveda pomislilo le malo ljudi. Seveda, brez denarja ne gre, saj je vedno v igri, ko je treba obnavljati cerkve ali župnišče. Prav preko namena denarja pa se prepoznajo resnični zakladi te ali one škofije, župnije, redovne skupnosti, itd.

Poglejmo primer. V zadnjih tridesetih letih verske svobode je Cerkev na Slovenskem marsikaj doživela. Od denacionalizacijskih postopkov pa do finančnega kolapsa ene od (nad)škofij. Denacionalizacija je v glavnem končana, finančni kolaps saniran, krivci zanj pa so oproščeni. Lahko bi rekli, da je mariborska afera izzvenela v prazno, čeprav so bila pretekla leta za nadškofijo in mnoge njene institucije zelo težka. Lahko bi tudi rekli, da se je Cerkev vsaj nekoliko finančno okrepila, čeprav boste na družbenih omrežjih našli mnenja, da se z nasledstvom komunističnega sistema Cerkev ne more spopadati, saj pri nas skoraj nima šol, univerz, bolnišnic…

Pa je to res vse potrebno? Odvisno od prioritet. Glavna prioriteta Cerkve je evangelizacija. OK, tudi pomoč ubogim, tudi izobraževanje, se razume. Že kar nekaj let nazaj je v Ljubljani zaživela ustanova, ki je zametek bodoče katoliške univerze in nosi “pariško” ime Katoliški inštitut. Toda edina fakulteta v sklopu KI v glavnem izobražuje pravnike in bodoče menedžerje. Že res, da jih potrebujemo, toda ali je to res prioriteta Cerkve?

Prav danes je eden od Odlazkovih medijev objavil precej obširen članek o tem, komu diši denar ljubljanske nadškofije. Jasno, ker gre za osrednjo slovensko nadškofijo, ki je v denacionalizacijskem postopku prejela največ vrnjenih sredstev  in ker je gospodarila razmeroma konservativno, je tudi finančno dobro stoječa. Ne bomo razpravljali o tem, koliko je nadškofija solidarna s tistimi, ki so finančno v precej slabšem položaju. Vseeno je malce nenavadno, da sedaj že določen del tiska skuša dokazovati, kako nuncij izrinja ljubljansko nadškofijo tako, da ljubljanskega nadškofa ni več v vodstvu Slovenske škofovske konference. In da želi nuncij celo odstaviti ljubljanskega nadškofa. Takšne članke bo bralec težko razumel, če ne bo poznal določenih ozadij, ki so lahko tudi zelo umazana. V intervjuju za Domovino je nedavno celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž spregovoril o odgovorni skrbi za časne dobrine in tudi o posebni donaciji, ki sta jo prejeli celjska in murskosoboška škofija od Svetega sedeža. In to je bilo dovolj, da je sledil precej pogromaški odziv, najprej seveda samo preko anonimk, a očitno se fronta sedaj seli v medije.

Cerkev, kje je torej tvoj zaklad? Tam, kjer je moj osebni zaklad. Bolj ko vera raste, tem bolj smo suženjsko vezani na to, kar imamo. In bolj ko časne dobrine prepuščamo Bogu (in dajemo desetino), bolj nas Bog blagoslavlja na finančnem področju. Nasprotno pa blagoslov usiha, kolikor bolj skušamo na silo varovati neke položaje, privilegije in tudi nenavadne finančne tokove. Kjer je moj zaklad, tam je moje srce.

C. R.