Današnji dan je po liturgičnem koledarju dejansko Jezusov god – če uporabimo naše vsakdanje izrazoslovje. Ta dan (3. januar) je namreč dan Jezusovega imena, kar je tudi naslovni praznik jezuitskega reda.
Kaj dejansko pomeni ime, pod katerim poznamo drugo Božjo osebo? Ime Jezus je grško-latinska oblika hebrejskega imena Ješua (tudi Jošua – od tod ime Jozue), kar pomeni “Gospod rešuje”. Ime je bilo že v Stari zavezi dokaj pogosto med Judi. Tako se je imenoval denimo Sirahov ded (prim. Sir 1,5), pa tudi Sirahov potomec (Sir 50,27). Ime Ješua je v Stari zavezi omenjeno dvajsetkrat.
Na pomen imena dejansko opozori že angel, ki se v sanjah prikaže Jožefu. Evangelist Matej navaja njegove besede o Mariji: “Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.” (Mt 1,21) Enako ime je nadangel Gabriel omenil Mariji, ko se ji je prikazal v Nazaretu (prim. Lk 1,31). Evangelist je v pripovedi o Jezusovem otroštvu še omenil, da so Jezusa osmi dan po rojstvu obrezali in “mu dali ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet v telesu”. (Lk 2,21) Pri obredu obreze je namreč vsak otrok dobil ime, ki mu ga je določil oče – tudi pri rojstvu Janeza Krstnika je bilo tako. Ne glede na to, da so mu sorodniki hoteli dati katero od imen iz rodu, ki mu je pripadal duhovnik Zaharija, je slednji določil, naj bo otroku ime Janez (prim. Lk 1,63).
Ime torej določa poslanstvo ter identiteto, zato ni naključje, da je učlovečeni Bog dobil ime Jezus, čeprav so ga preroki napovedovali tudi pod imenom Emanuel (Bog z nami). Jezusovo ime je postalo v času prvih kristjanov odločilno za mnoge čudeže, ki so se dogajali. Tudi apostola Peter in Janez sta pogumno pričevala pred velikim zborom: “V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.” (Apd 4,12) Verovati v ime Božjega sina je po prepričanju evangelista sv. Janeza temelj zveličanja in večnega življenja (prim. 1Jn 5,13). Apostol Pavel pa v svoji veliki hvalnici v pismu Filipljanom med drugim o Jezusu izpoveduje: “Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podaril ime, ki je nad vsakim imenom, da se v Jezusovem imenu pripogne vsako koleno bitij v nebesih, na zemlji in pod zemljo.” (Flp 2, 9-10) Jezusovi učenci so ozdravljali ljudi v Jezusovem imenu (prim. Apd 3,6).
“Jezusovo ime pomeni, da je ime Boga samega navzoče v osebi njegovega Sina, ki se je učlovečil za vesoljno in dokončno odrešenje grehov. Je to Božje ime, ki edino prinaša zveličanje in ga morejo odtlej klicati vsi, kajti z učlovečenjem se je združilo z vsemi ljudmi, tako da “nam pod nebom ni dano nobeno drugo ime, po katerem bi se ljudje mogli rešiti”,” piše Katekizem Katoliške Cerkve (KKC 432).
C. R.
