Medžugorje – sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mariji 25. februarja 2026:
“Dragi otroci!
V tem milostnem času vas ponovno kličem, da bi svoja življenja izročili Bogu, da bi vas On po vašem osebnem spreobrnjenju vodil k vstajenju. Otročiči, Bog vam je blizu in sliši vaše molitve, vi pa ste zaspani in zato me je poslal k vam, da vas prebudim in da zasijete s svetostjo kot spomladanska roža. Hvala vam, ker ste se odzvali mojemu klicu.” (S cerkveno odobritvijo.)
Postni čas je milostni čas. Lahko bi rekli, da so to vsakoletne 40-dnevne duhovne vaje celotne Cerkve. To je velik privilegij. V tem času lahko premislimo svojo pot, o pomenu askeze, spokornih del, lastnega spreobrnjenja in tudi o tem, kako svojemu življenju “popraviti smer”. Pred očmi imamo Jezusa, ki se je za nas daroval na križu. Povsem nedolžen je nase vzel brutalno trpljenje in ves greh sveta. Kraljica miru nas tako z vsakomesečnim sporočilom kliče k spreobrnjenju.
“Izročiti svoje življenje Bogu.” Kaj to pomeni? Ko je Bog na prvem mestu, je vse na pravem mestu. Ljudje smo na splošno nagnjeni k temu, da bi bili čim bolj samostojni, neodvisni, “gospodarji svoje usode”, a dejansko s tem sebe varamo sami sebe. V rokah nimamo praktično ničesar, kar se tiče naših lastnih moči. Ne moremo vrteti časa naprej ali nazaj. Ne moramo sami po sebe ustavljati vojn in lakote. Ko slišimo poziv, da izročimo svoje življenje Bogu, marsikdo avtomatsko pomisli: “Ne, suženj pa ne bom.” Ker verjamemo lažem hudiča, imamo nezaupanje do Boga. Nočemo niti poizkusiti, da bi Jezusa povabili v svoje življenje. S preprostimi besedami: “Jezus, pridi v moje življenje, pridi in me prevzemi.”
“Po vašem osebnem spreobrnjenju”. Ob besedi “spreobrnjenje” nam je neprijetno. Mislimo, da se nas ne tiče. Saj smo spreobrnjeni, vsako nedeljo smo pri maši. Vsaj tako si mislimo. Ne vemo, kaj spreobrnjenje pravzaprav pomeni. Mislimo, da je to namenjeno samo tistim, ki ne hodijo k maši. Ključ do razumevanja spreobrnjenja se skriva v evangeliju. Tako Janez Krstnik kot Jezus sta pozivala k spreobrnjenju, ker se je približalo nebeško kraljestvo. Jezus je skozi različne prilike opisoval, kaj pomeni spreobrnjenje. Denimo s priliko o farizeju in cestninarju. Ali pa s priliko o izgubljenem sinu, o izgubljeni ovci, o izgubljeni drahmi … Hitro se najdemo v takšnih zgodbah. Spomnimo se, kako so farizeji, ko so poslušali Janeza Krstnika, zatrjevali, da oni pa že ne potrebujejo spreobrnjenja, saj imajo Abrahama za očeta. Tudi mi lahko hitro pademo na trik zaslug prednikov in sledenja t. i. kulturnemu krščanstvu, ki pa je lahko daleč od resničnega evangelijskega krščanstva. Zato je spreobrnjenje najprej stvar osebne odločitve, spoznanja o samemu sebi.
“Da bi vas vodil k vstajenju.” Cilj krščanskega življenja ni križ in smrt. Cilj je vstajenje. Velika noč je praznik vstajenja, vstali bomo tudi mi – s poveličanim telesom. Pot do vstajenja pa vodi preko trpljenja in smrti. Telesna smrt je pravzaprav dopolnitev našega krsta. Smrt je nekakšen potop, iz katerega pridemo ven kot novi ljudje. Sv. Frančišek Asiški je zato zapisal, da se s smrtjo rodimo za večno življenje. Kraljica miru je 25. novembra 2000 povedala, da se je p. Slavko Barbarić dan prej “rodil za nebesa”. Smrt je torej novo rojstvo. Bog nas torej želi pripeljati k večnemu življenju.
“Bog vam je blizu in sliši vaše molitve.” Ena najbolj nevarnih hudičevih laži je mišljenje, da je Bog nekje daleč in se ne zanima za nas. Da smo mu povsem nepomembni. Zato se obračamo proč in iščemo rešitve pri malikih – pri demonih. Nevarno bi bilo tudi, če bi denimo častili Marijo (ter svetnike, angele …) in hkrati izključili Boga. Če se iskreno obrnemo k Bogu, prosimo za odpuščanje, bomo zagotovo uslišani. Bog nam najprej želi dati Svetega Duha. To je osnova za vse ostalo.
” …vi pa ste zaspani in zato me je /Bog/ poslal k vam, da vas prebudim.” Ta stavek nas lahko spomni na vrt Getsemani. Učenci spijo, ne zmorejo biti budni z Jezusom. To je prispodoba našega spanca. V času, ko bi morali biti na straži, smo raje nekje drugje, na kakšni zabavi. Ali pa preprosto spimo takrat, ko ne bi smeli. Imamo tudi navado, da zaspimo na lovorikah. Velikokrat se tudi v Cerkvi dogaja, da se naslanjamo na zunanja priznanja, svoje položaje in zasluge. To je lahko okoliščina, zaradi katere lahko “zaspimo”. Kraljica miru je poslana k nam, da prežene našo zaspanost in nas pripravi na poslednje čase, ki so pravzaprav že tu.
” … da zasijete s svetostjo kot spomladanska roža.” Vsi smo poklicani k svetosti. Vsak v svojem stanu, poklicu, okoliščinah. Sveti Duh nam pomaga razumeti, kako vsak v svojem položaju lahko živi svetost. Živeti sveto ne pomeni biti brezgrešen, kajti na tem svetu smo vsi podvrženi grešnosti. Če se tega zavedamo in smo zaradi tega ponižni, smo na dobri poti. Duhovna zaspanost nas peha v k miselnosti, da tako ali tako nimamo nobenega velikega greha, da zato niti ne potrebujemo spreobrnjenja, odrešenja … Realno pa smo ubogi grešniki, ki nas Bog vedno znova sprejema za svoje otroke. Spreobrnjenje pomeni dejansko spremembo miselnosti. Če smo doslej mislili, da smo “brezgrešni” in da se lahko rešimo sami, se lahko tej miselnosti odpovemo. Ker smo v resnici grešniki, ki se ne moremo rešiti. Obrat miselnosti za 180 stopinj torej. Spreobrnjenje ni zgolj stvar človekovih naporov, ampak sad sodelovanja naše volje in božje milosti. Sprejmimo ta izziv.
Smo v času zgodnje pomladi. Prvi znaki prebujanja narave so tu. Čez kakšen mesec bo že vse drugače. Bodimo tudi sami “spomladansko cvetje”. Oddajajmo svetlobo trpečega in vstalega Kristusa. Širimo njegov prijeten vonj okoli sebe.
G. B.
Vabljeni na romanje:
(SPOROČILO IZ MEDŽUGORJA) “Bog vam je blizu in sliši vaše molitve, vi pa ste zaspani”
