Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo prišlo do prvega javnega iskrenja med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in njegovim sodržavljanom, lani izvoljenim papežem Leonom XIV., glasniku neoboroženega in razorožujočega miru, kot sam večkrat poudari.
Donald Trump sicer že pregovorno velja za “havdrastega” človeka, ki udari zelo direktno in ne izbira ravno besed. To ne pomeni, da je ves čas nepremišljen in nediplomatski. Kadar je treba, zna biti zadržan in po kakšnem svojem izpadu spet preseneti. Tudi pozitivno. Ni ravno tip državnika, ki bi ga lahko oboževali zaradi osebnostnih lastnosti. Zaradi nedavne intervencije proti iranskemu režimu mu mnogi pripisujejo krivdo za globalni dvig cen naftnih derivatov. Pritisk ostalih držav je verjetno dovolj velik, da bodo ZDA skušale čim prej zaključiti operacijo v Iranu, saj bi jih sicer izčrpala. Tudi njih. Kakšen bo realen izplen spopada z režimom, ki je predvsem uničeval lastne ljudi, pa se bo pokazalo šele čez čas. Zagotovo bi bilo najbolje, če bi pobudo za odstavitev islamističnega ajatolskega režima tako Američani kot Izraelci prepustili predvsem ljudstvu. In potomcu zadnjega (izgnanega) iranskega šaha, ki bi lahko obnovil mir z Izraelom ter Zahodom.
Morda pa je Trumpov oster spopad s papežem Leonom XIV., ki je diplomatsko odgovoril, da ne namerava razpravljati s kritiki, ampak bo še naprej delal za mir, priložnost in spodbuda za nas vse. Ko namreč dnevno molimo po papeževih namenih, seveda pridružujemo tudi molitev za državne voditelje. Bog tudi po njih velikokrat riše zgodovino, tudi z zelo krivimi črtami. V začetku maja 1917, še v času prve svetovne vojne, je papež Benedikt XV. v litanije Matere Božje dodal vzklik “Kraljica miru”. Samo kakšen teden kasneje so se zgodila Marijina prikazovanja v Fatimi kot poziv k spreobrnjenju človeštva, ki je iz svoje srede izgnalo Boga. Ker se večina ni odzvala na klice iz Fatime, je sledila nova vojna, še hujša od prejšnje.
Kaj sami lahko največ naredimo za mir na svetu? Najprej s tem, da prenehamo biti samooklicani sodniki vseh drugih, ne da bi najprej sami sprejeli v svoje življenje Boga in ga postavili na prvo mesto. Če ostanemo zgolj na ravni nergačev, postanemo podobni izraelskemu ljudstvu, ki se je na poti skozi puščavo prepuščalo samopomilovanju, godrnjanju in obsodbam. In se vrtelo v začaranem krogu lastnega ega ter malikovanja zlatih telet. Bomo sedaj na podoben način uporabili Trumpa za izgovor, da še naprej ostanemo isti in ne obrodimo sadu, vrednega spreobrnjenja (kakor bi dejal sv. Janez Krstnik)?
Si upate moliti za Donalda Trumpa? Pa za Vladimirja Putina, pa ajatolo, za voditelje EU? Pa tudi za poslance novega sklica v parlamentu ter za prihodnjo slovensko vlado? Prosimo zanje usmiljenja. V duhu zadoščevanja slavimo Boga tudi zanje, v njihovem imenu. In prosimo zanje za modrost Svetega Duha, za ozdravljenje, osvoboditev od hudega. Sadovi molitve in žrtev že prihajajo. Opazujte in se zahvaljujte. In tudi Donald Trump ter papež Leon XIV. si bosta čez čas vendarle podala desnici. Če bomo sami k temu prispevali. Ne čakajmo na druge!
G. B.
